Lovrenc Košir: razlika med redakcijama

dodanih 2.779 zlogov ,  pred 12 leti
brez povzetka urejanja
{{Infopolje Pisec
| name = Lovrenc Košir
| image =
| imagesize =
| alt =
| caption =
| pseudonym =
| birthname = Laurentius
| birthdate = {{Birth date|1804|29|7|}}
| birthplace = Spodnje Ruše nad [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], [[Habsburška monarhija]] (sedaj [[Slovenija]])
| deathdate = {{{Death date and age|1879|8|7|1849|}}
| deathplace = [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]
| occupation =
| nationality =
| ethnicity =
| citizenship =
| education =
| alma_mater =
| period =
| genre =
| subject =
| movement =
| notableworks = ''Poštna [[znamka]]'', poštne reforme, hrvaško madžarski [[slovar]]
| spouse =
| partner =
| children =
| relatives =
| influences =
| influenced =
| awards =
| signature =
| website =
| portaldisp =
}}
 
{{bioslika|islike=|napis=Lovrenc Košir}}
'''Lovrenc Košir''', [[Slovenci|slovenski]] [[pošta|poštni]] [[reformator]], * [[29. julij]] [[1804]], [[Spodnja Luša]] v [[Selška dolina|Selški dolini]], † [[7. avgust]] [[1879]], [[Dunaj]].
 
==Mladost in službovanje==
Lovrenc Košir / Laurenz Koschier se je rodil 29. junija [[1804]] v ''Spodnji Ruši nad Škofjo Loko''; krščen je bil pod imenom Laurentius. Izhajal je iz družine malega kmeta z (vsaj) dvema starejšima bratoma in tremi starejšimi sestrami.<br />
Lovrenc Košir je izhajal iz kmečke družine. Imel je tri starejše sestre in vsaj dva starejša brata. Končal je gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]] z najboljšim uspehom, leta [[1825]] je končal študij prirejen za višje uradnike in se leta 1828 zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani. Kasneje se je zaposlil v državni službi kot finančni urednik v računskem poštnem oddelku na Dunaju, od koder je bil premeščen v Milano, Benetke in v Zagreb, kjer je kasneje tudi ostal. Lovrenc se je poročil 10. maja leta 1841 z Amalijo Pluschkmovo, s katero sta imela 3 otroke. Prav tako kot žena so tudi vsi trije otroci umrli pred njim. V Zagrebu je od leta 1851 služboval kot računski svetnik in kasneje je bil povišan v namestnika državnega knjigovodje. V državni službi je ostal več kot 40 let, dokler se leta 1872 ni upokojil, ker so ga leta [[1971]] obtožili uradnih nepravilnosti, katerih je bil kasneje tudi oproščen. Po upokojitvi se je leta [[1875]] vrnil nazaj na [[Dunaj]]. Bil je zelo razgledan, zanimalo ga je vse kar se je dogajalo v javnosti, prebiral je tuje in domače časopise, marljiv, inteligenten, znal je veliko jezikov poleg slovenščine tudi italijansko, nemško, latinsko, hrvaško, francosko in madžarsko. Leta [[1845]] je postal član [[zgodovinsko društvo za Kranjsko|zgodovinskega društva za Kranjsko]]. Ko naj bi bil že upokojen je sestavil hrvaško-madžarski slovar.
O njegovi zgodnji mladosti je znanega malo. Podatke o njem najdemo v dokumentih po letu [[1818]]. Takrat je bil učenec ''Juventus Gymnasii Academici'', ljubljanske gimnazije (po očetovi želji naj bi postal duhovnik), za katerega se je izkazalo, da je zelo nadarjen – končal jo je z najboljšim uspehom; z odličnim uspehom je na jezuitskem liceju v [[Ljubljana|Ljubljani]] končal za višje uradnike prirejen študij, imenovan filozofija, ter študij kmetijstva na cesarsko kraljevem liceju v [[Ljubljana|Ljubljani]].<br />
Očeta '''Janeza Koširja''' je izgubil že leta 1824, ko je bil star 20 let. Kljub smrti očeta ni bil oproščen šolnine, ni dobival štipendije in tudi ni bil v kakem zavodu, a je imel vseeno plačano šolnino iz neznanih virov (možno je, da jo je plačevala cerkev ali neznani pokrovitelji).
 
==Službovanje==
Leta [[1828]] se je zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v [[Ljubljana|Ljubljani]], a je že novembra [[1829]] dobil službo v državnem knjigovodstvu v [[Benetke|Benetkah]] in kasneje v [[Milano|Milanu]]. V letih [[1833]] in [[1834]] je zamenjal delovno mesto in se zaposlil na poštnem uradu, kjer je dobil ugledno službo finančnega uradnika v računskem poštnem oddelku na [[Dunaj|Dunaju]], od koder so ga premeščali v [[Milano]], [[Benetke]] in kasneje v [[Zagreb]] (kjer je kasneje tudi ostal), saj je obvladal [[italijanščina|italijanščino]], [[nemščina|nemščino]], [[francoščina|francoščino]], [[hrvaščina|hrvaščino]] in [[latinščina|latinščino]]. Omeniti velja, da je Koširja zanimalo vse, kar se je dogajalo v javnosti. Bil je inteligenten, vedoželjen ter je verjetno redno prebiral domače in tuje časopise.<br />
10. maja [[1841]] se je poročil z '''Amalijo Pluschkmovo''', s katero sta imela 3 otroke. Prav tako kot žena so vsi trije otroci umrli pred njim.<br />
V Zagrebu je od leta [[1851]] služboval kot računski svetnik in bil kasneje povišan v namestnika državnega knjigovodje. V državni službi je ostal več kot 40 let, dokler se leta [[1872]] ni upokojil, ker so ga 1971 obtožili uradnih nepravilnosti, katerih je bil kasneje tudi oproščen. Po upokojitvi se je leta [[1875]] vrnil nazaj na [[Dunaj]]. V tem času je sestavil '''hrvaško-madžarski [[slovar]]'''.<br />
Umrl je 7. avgusta [[1879]] zapuščen in pozabljen v mestni hiralnici zaradi jetike in črevesne bolezni.
 
==Ideje o poštnih reformah==
LovrencaPri Koširjasvojem delu je žespoznal medzapletenost službovanjemtakratnega vsistema [[Milano|Milanu]]obračunavanja motilopoštnin, zamudno plačevanje poštnine. Namen Koširjevega predloga za [[poštna reforma|poštno reformo]]ki je bildopuščal ta,veliko danapak sein izboljšaslab nadzor obračunavanjanad dohodkovpobranim pisemskedenarjem. inKošir vozneje pošte31. Letadecembra [[1835]] jeposlal službovalpredsedniku pridvorne dvornemkomore poštnempredlog knjigovodstvu na Dunaju in napisal predlogreforme za reformo.''»nov Vpostopek temin pismunačin je predlagal, da bi bile prvič v [[Avstrija|Avstriji]] uporabljene pisemske pošte znamke, ter da biobračunavanja s temkontrolo lažje ozmateriala«''. hitrejePostopek obračunavalije inpredvideval vodilifrankiranje dohodkepisem pisemskez in''»umetno voznepritrjenimi pošte.kolki Uporabljalipoštne bitakse«'', različnetorej barveuporabo [[znamka|znamk]] inv barvarazličnih znamke bi bila določenabarvah, glede na višino pristojbine. Leta 1836 je bil njegov predlog o poštni reformi zavrnjen. Predstavljal si je tudi, da bi [[znamka|znamke]] z različno nominalno vrednostjo tiskali v snopih podobnim zvezkom, znamke katere bi rabili bijih nato izrezali in jih prilepili na pismo.<br />
Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, ga je doletela tipična usoda izumitelja – nihče ga ni toplo sprejel. S svojim predlogom, ki je bil v tistem času in prostoru očitno preveč revolucionaren, je nehote zmotil interese nadrejenih. Ob njegovi zavrnitvi je bil sicer pohvaljen za »opaženo hvalevredno prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v [[Ljubljana|Ljubljani]]. <br />
Leta [[1836]] se je srečal s trgovskim potnikom '''Gallawayem''' iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] ter mu zaupal svojo zamisel in načrte o njegovi reformi v plačevanju poštnine. Danes se domneva, da je takrat trgovski potnik na nek način posredno ali neposredno Koširjevo zamisel posredoval '''[[Rowland Hill|Rowlandu Hillu]]''', ki še danes velja za uradnega izumitelja poštne [[znamka|znamke]]. Njuni ideji se sicer ne ujemata popolno, a neke osnovne povezave kljub vsemu o(b)stajajo (Rowland je uvedel le zamenjavo tedanjega obračunavanja ožigosanih pisemskih ovojnicah v gotovini).<br />
Glede na prve, vsaj idejne zapise ideje o poštni [[znamka|znamki]], velja kljub vsemu še danes Košir za '''pravega poštnega reformatorja''' in predlagatelja poštne [[znamka|znamke]]. Tega priznanja sam Lovrenc Košir žal ni uspel pridobiti po izidu prve poštne znamke, čeprav je to poskušal dokazati svetu v časopisih, na vrhovni dvorni poštni upravi in celo na '''1. kongresu Mednarodne poštne zveze''' leta [[1874]] v [[Bern|Bernu]]. A so vse njegove zahteve in vloge po priznanju, da je bil ravno on prvi idejni tvorec poštne znamke, povsod bodisi zavrnili, ali pa njegova vloga sploh ni prišla na dnevni red zasedanja, kot se je zgodilo v [[Švica|Švici]].
 
==Drugi dosežki==
Iznajdba poštne znamke ni bil edini poklicni dosežek Lovrenca Koširja. Že med službovanjem v guberniji ''Ilirsko-lombardske pokrajine'' je bil avtor več '''reform v obračunavanju blaga pri manipulaciji v poštnem prometu''', za katere je dobil tudi priznanje.<br />
Ko je bil upokojenec, je sestavil '''hrvaško-madžarski [[slovar]]'''.
 
Leta 1836 je Košir v Ljubljani srečal trgovskega potnika iz Velike Britanije in mu predstavil svojo zamisel o reformi plačevanja poštnine. Nekateri menijo, da je ta trgovski potnik zamisel posredoval ustno ali pisno [[Rowland Hill|Rowlandu Hillu]], vendar pa se njegova reforma v veliki meri ne ujema s Koširjevo zamislijo, ker je Rowland uvedel le zamenjavo tedanjega obračunavanja ožigosanih pisemskih ovojnicah v gotovini. Ta predlog za reformo naj bi dobro vplival na Koširjevo nadaljnje življenje, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Predlog je bil sprejet z neodobravanjem in zaradi tega so ga premestili na slabše delovno mesto. Ponovno je dobil idejo o reformi pošte leta [[1848]] in svoje predloge poslal finančnemu ministrstvu. Šele leta 1850 so mu poslali nazaj zavrnilni odgovor. Ker mu z reformami ni uspelo je predlagal nekaj drugih zamisli kot je novi sistem obračunavanja davkov in tudi pri teh zamislih mu ni uspelo. Njegovo idejo o [[poštna znamka|poštnih znamkah]] je Avstrija uresničila leta [[1850]] in mu tudi leta [[1858]] priznala avtorstvo, ki mu ga poštni kongres v Bernu leta [[1874]] ni potrdil.
 
==Viri==
* Dragan MatićMATIĆ, Dragan. "Izumitelj poštne znamke-Lovrenc Košir", v ''Slovenska kronika XIX stoletja'', Ljubljana, 2001, str. 204, 205.
* CerkvenikCERKVENIK, Janez,. Na robu 120- letnice smrti Lovrenca Koširja, 50 let Filatelističnega društva Lovro Košir , Škofja Loka, 1999.
* KobalKOBAL, Franc,. Lovrenc Košir, ob 150 letnici njegovega rojstva, Nova filatelija, Ljubljana 1954.
* BernardiniBERNARDINI, Ernst,. Lovrenc Košir: Pobudnik poštne znamke, Filatelistična zveza Slovenije, 2004.
 
== Zunanje povezave ==
*[http://freeweb.siol.net/sspmmeta/biografija.htm Članek o Lovrencu Koširju (link ne dela)]
*[http://www.kam.si/veliki_slovenci/lovrenc_kosir.html Lovrenc Košir]
 
Brezimni uporabnik