Vzvratno gibanje: Razlika med redakcijama

 

'''Vzvrátno gíbanje''' (ali '''retrográdno''' in tudi obrátno gíbanje) je v [[astronomija| astronomiji]] [[gibanje]] [[nebesno telo|nebesnih teles]] v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko (zaradi smeri vrtenja telesa) ali navidezno (zaradi [[lega|lege]] opazovalca). Gibanje v obratni smeri (v smeri gibanja večine teles) imenujemo [[napredno gibanje|napredno]], oziroma [[progradno gibanje]].

 

Tudi vrtenje nebesnih teles okoli svoje [[os vrtenja|osi]] lahko obravnavamo na isti način. Skoraj vsi planeti v Osončju se prav tako vrtijo v isti smeri (nasprotno od smeri vrtenja kazalcev na uri, gledano iz severa – v progradni smeri). Izjemi sta planeta [[Venera]] in [[Uran]], ki se vrtita okoli svoje osi v nasprotni smeri. Njuno vrtenje okoli osi je retrogradno. Pri retrogradnem vrtenju okoli svoje osi je [[severni tečaj|severni pol]] v južni [[polobla|hemisferi]] glede na ravnino kroženja okoli osrednjega telesa.

 

Navidezno vzvratno gibanje nastane zaradi lege opazovalca gibanja nebesnega telesa. Planeti, ki so od [[Sonce|Sonca]] bolj oddaljeni kot [[Zemlja|Zemlja]] ([[Mars]], [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]] in [[Neptun]]), včasih zamenjajo navidezno smer gibanja po [[nebo|nebu]]. Običajno se vsi ti [[planet| planeti]] navidezno gibljejo v isti smeri glede na [[zvezda| zvezde]] stalnice. Včasih pa se zgodi, da planet zastane in se prične gibati v obratni smeri. Zaradi tega imenujemo to navidezno vzvratno gibanje.