Slovenske gorice: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika »213.250.22.36« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »ArthurBot«
Vrstica 19:
[[fr:Slovenske Gorice]]
[[sr:Словенске Горице]]
Slovenske gorice so ena najbolj individualiziranih krajin na Slovenskem. Značilna so nizka slemena in griči, prekinjeni s številnimi rečnimi dolinami. Te se raztezajo od severozahoda proti jugovzhodu. Podolgovate, domala premočrtne rečne doline oblikujejo značilno pokrajino dolov. Ta krajinski tip Slovenskih goric prevladuje tudi na IBA-ju, izpričan z imeni vasi, kot sta Jurovski dol in Spodnji Jakobski dol. Vzdolž najdaljših in najširših dolov tečejo potoki Velka, Globovnica in Jakobski potok. Samo tod najdemo nekoliko večja strnjena naselja, sicer so kmetije na gosto razporejene v dolgih nizih po slemenih goric (PERKO & OROŽEN ADAMIČ 1998).
Na jugozahodni strani se IBA začne na zgornjem koncu Jezera Pernica, tako da vključuje mokrišče ob izlivu Jareninskega in Vukovskega potoka. Meja poteka nato proti severu do Grušove, kjer zavije nad Sv. Jakobom v smeri vzhoda, tako da objame kraje Ročica, Zgornji Gasteraj in Žitence. Na zahodni strani se meja
drži magistralne ceste Lenart - Trate, nato pa se usmeri skozi Spodnji Gasteraj proti naselju Spodnje Partinje. Od tukaj poteka proti zahodu do Vukovja ob Jezeru Pernica.
Geološko so Slovenske gorice del nekdanjega bazena Panonskega morja. Zgrajene so iz rahlo nagubanih, slabo sprijetih neogenskih morskih usedlin. Slovenske gorice imajo prehodno panonsko celinsko podnebje. Značilen je temperaturni obrat, zato imajo pobočja in slemena v povprečju nekoliko višje temperature kot dna dolin (PERKO & OROŽEN ADAMIČ 1998).
Območje dolov Slovenskih goric je edino območje v Sloveniji, kjer še gnezdi zlatovranka Coracias garrulus. Zlatovranke gnezdeče na območju IBA oblikujejo z 8-12 pari zlatovrank v bližnji avstrijski štajerski (P. SACKL, ustni vir) enotno populacijo. Združena slovensko-avstrijska populacija oblikuje sam rob trenutnega areala vrste v tem delu Evrope. Najbližja druga gnezdišča zlatovrank so trenutno oddaljena okoli 100 kilometrov (B. ŠTUMBERGER, pisni vir).
Do začetka sedemdesetih let je zlatovranka naseljevala vso subpanonsko območje in ravnice Slovenije. Razpršena poselitev v Slovenskih goricah se je po letu 1998 skrčila na območje IBA. Na tem območju je še v začetku devetdestih let uspešno gnezdilo najmanj 7-10 parov. V obdobju 1998 - 2002 je gnezdilo 3-5 parov (F. BRAčKO & B. ŠTUMBERGER, pisni vir). Mozaično kulturno krajino dolov IBA še danes in v primerjavi z Zahodno Evropo v visokih gostotah označujejo vrste kot so: zelena žolna Picus viridis, smrdokavra Upupa epops, pogorelček Phoenicurus phoenicurus, divja grlica Streptopelia turtur, rjavi srakoper Lanius collurio in rumeni strnad Emberiza citrenella.
Žal med gnezdilci z veliko verjetnostjo ni več črnočelega srakoperja Lanius minor. Tu je gnezdil do leta 1997 posamično ali kolonijsko (do 12 parov v koloniji). Manjša kolonija kavk Corvus monedula v Jakobskem gnezdi v naravnem gnezdišču. Gozdne kolonije kavk v drevesnih duplih so zadnja leta v Sloveniji izjemno redke.
OSREDNJE SLOVENSKE GORICE
 
Osrednje Slovenske gorice so gosto naseljene. Opraviti imamo s posebnim tipom razloženih naselij, ki leže po ploščatih, podolžnih slemenih. Manjše gručaste vasi so se razvile le okoli cerkva, ki navadno stoje na vrhovih slemen.
Razgibane pokrajinske slike ne oblikuje samo talni relief, ampak tudi razne pridelovalne kulture, ki so razporejene tako, da osojna pobočja gričev pokrivajo gozdovi, prisojna vinogradi, doline pašniki in travniki, obrobja pa njive in sadovnjaki.
To območje je klimatsko prehodno območje med ravninami mariborskega okoliša okoli reke Drave ter bolj panonskim območjem in klimo bližnjih Radgonsko-Kapelskih goric. Je precej gričevnato, tako da so samo južna in vzhodna pobočja primerna za poselitev.
Tukajšnja klima je mešanega tipa. Kontinentalni vplivi Panonske nižine se oblikujejo glede na hladne tokove z Alp, poletja so razmeroma topla, prav tako odvisna od višine reliefa. Deževja je ravno dovolj, zime pa so relativno mrzle z dovolj snega, ki varuje trto.
Bela vina so glavna znamka tega območja: sauvignon, laški rizling, chardonnay, šipon ter
-Na zahodu se stikajo s predalpskim hribovjem Kozjaka in nekajkrat presežejo 500 metrov , proti zahodu pa se postopoma nižajo do Hrvaškega Medjimurja.
 
-Valovit svet gričev,dolov,razpotegnjenih slemen in razloženih naselij, ki jih na prisojnih straneh terasastih pobočjih obdajajo skrbno obdelani vinogradi.
 
-Magistralna cesta , regionalna cesta , lokalna cesta , avtocesta , avtocesta v izgradnji ali načrtovana.
 
- Kmetijstvo , Poljedelstvo , Živinoreja , Vinogradništvo , Sadjarstvo
 
-Izviri tople vode , Banovci , Negovsko/Perniško jezero , Jeruzalemske gorice
 
-Vinska trta , Sadna drevesa , Pšenica , Koruza, Radenci , Klopotec