Gorjanci: Razlika med redakcijama

dodanih 377 zlogov ,  pred 11 leti
+iz vremena Avstro-Ugarske
(+iz vremena Avstro-Ugarske)
[[Slika:Gorjanci kosenica 1.jpg|thumb|right|300px|Gorjanska košenica]]
[[Slika:Gorjanci.jpg|thumb|right|300px|Gorjanci v jeseni]]
'''Gorjanci''' (na [[Hrvaška|hrvaški]] strani poznani kot Žumberačko gorje, {{jezik-de|Uskokengebirge}} <ref>[http://www.zeno.org/Meyers-1905/A/Karst+%5B2%5D Karst <sup><nowiki>[2]</nowiki></sup>] ''in Meyers Großes Konversations-Lexikon, Band 10., Leipzig, 1907., str. 680-681.'' {{Cquote2| ... und in dem gegen das rechte Saveufer streichenden '''Uskokengebirge''' mit dem St. Geraberg (Gorianc) 1181 m erreichend. {{de icon}}}}</ref>) je planotasto [[hribovje]] v jugovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega 212 kvadratnih [[kilometer|kilometrov]]. Najvišji vrh Gorjancev je 1178 [[meter|metrov]] visok [[Trdinov vrh]] (Sveta Gera). [[Pogorje]] je ob prelomih dvignjen [[gora|gorski]] čok, z grudasto [[tektonika|tektonsko]] zgradbo. Razteza se od [[Savska dolina|savske doline]] na [[vzhod]]u do črmošnjiške [[dolina|doline]] na [[zahod]]u. Po najvišjem slemenu, kjer je razvodnica med [[reka]]ma [[Krka|Krko]] in [[Kolpa|Kolpo]], poteka [[državna meja]] med Slovenijo in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Za Gorjance je značilna izjemna prepletenost panonskih in kraških pokrajinskih značilnosti. Razmeroma nepregledno in težko prehodno hribovje poraščajo prostrani [[bukev|bukovi]] [[gozd]]ovi, na Trdinovem vrhu in Ravni gori pa sta ohranjena celo zavarovana [[pragozd]]na ostanka. Na severu se Gorjanci strmo spuščajo proti Prigorjanskim goricam in se nato spustijo do Krške kotline, na zahodu z dolgimi slemeni prehajajo v Novomeško pokrajino, na jugu pa se stopnjasto spuščajo proti Beli krajini in Karlovški kotlini.
 
Za krajinsko in ekološko podobo Gorjancev so pomembne [[košenica|košenice]] z redkimi rastlinskimi vrstami. Pomembno naravno bogastvo Gorjancev so številni [[izvir]]i ([[Minutnik]], [[Gospodična (izvir)|Gospodična]], [[Jordanov studenec]]) in potoki (Kobila, Pendirjevka, Klamfer, Sušica) v ozkih in globoko zajedenih [[dolina]]h severnega pobočja.
* Informacijska tabla na Trdinovem vrhu.
* Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS 38, 1.8.1992
<references/>
 
== Glej tudi ==
102

urejanji