Karl May: razlika med redakcijama

dodan 1 zlog ,  pred 12 leti
m
dp
m (izbris odvečnega odstavka, -np)
m (dp)
Karl May se je rodil v siromašni družini tkalcev. Bil je peti od štirinajstih otrok, od katerih jih je devet umrlo že v prvih mesecih. Leta 1844 je zaradi pomanjkanja vitamina A dobil kurjo (nočno) slepoto, ki se je postopoma slabšala in pripeljala do oslepelosti. Ozdravili so ga komaj v njegovem petem letu starosti.
Dečka polnega fantazije so že v šoli spodbujali, obiskoval je zasebno glasbeno šolo in ure komponiranja. Od leta 1856 je študiral kot proseminarist na seminarjih za učitelje v Waldenburgu. Tam so ga istega leta zaradi kraje šestih sveč izključili. Omogočili so mu obiskovati učiteljski seminar v Plaunu (Plauen). Njegova pot poučevanja se je leta 1861 že po nekaj tednih zaključila. Njegov sostanovalec ga je obtožil kraje žepne ure, moral je odslužiti šest tedensko zaporno kazen ter črtali so ga s seznama učiteljev pripravnikov, kar je pomenilo prepoved dela.
V naslednjih dveh letih se je potrudil na legalni način preživeti; v svojem rojstnem kraju je poučeval, pisal pripovedi, komponiral in deklamiral. Za preživetje svojega obstoja pa te zaposlitve žal niso zadostovale. ŽezŽe s tiralico so ga iskali zaradi kraje, goljufanja in sleparstva. Leta 1845 so ga obsodili na štiri leta prisilne delavnice, od katerih je tri leta in pol preživel v ječi v Zwickau. Zaradi dobrega vedenja je postal upravitelj knjižnice v kaznilnici, kjer je imel prost dostop do knjig, med njimi tudi do potopisne literature. Po njegovi osvoboditvi je ponovno poskušal vzpostaviti svojo meščansko eksistenco, vendar mu je poskus spodletel, zato je nadaljeval z goljufanjem in tatvinami. 1870 so ga v Niederalgersdorfu zaradi potepuštva aretirali in ga poslali v Sachsen. Od 1870 do leta 1874 je bil zaprt v ječi v Waldheimu.
Nato se je vrnil k svojim staršem v Ernstthal, kjer je začel pisati. Leta 1874 je bila prvič objavljena ena izmed njegovih povesti (Die Rose von Ernstthal). Že v času med njegovima kaznima je navezal stike z založikom s Dresdna, Heinrichom Gottholdom Münchmeyerjem. Le ta ga je zaposlil kot urednika v svoji založbi. Prvič v življenju je imel dovolj sredstev za preživetje. Leta 1876 je dal odpoved, ker so ga poskušali omožiti z Münchmeyerjevo svakinjo in ga na ta način za stalno privezati nazaložbo. Po nadaljni zaposlitvi kot urednik pri založbi Brunota Radellija v Dresdnu, je May leta 1878 postal svoboden pisatelj. Skupaj s svojo zaročenko sta se odselila v Dresden.
Leta 1879 je dobil ponudbo od nemškega katoliškega tednika Deutscher Hausschatz, da vse njegove pripovedi najprej ponudi njim. Tako je May leta 1880 začel s svojim ciklom iz Orienta, katerega je z manjšimi premori objavljal vse do leta 1888. Sporedn je pisal še za druge časopise, vendar je uporabljal psevdonime in druge naslove, tako so njegova dela večkrat honorirali. Do njegove smrti je izšlo več kot 100njegovih pripovedi v različnih časopisih, vendar med najpomembnejše spadata Deutsche Hausschatz in Der Gute Kamerad. Leta 1882 je ponovno vzpostavil kontakt s svojim bivšim šefom, za katerega je začel pisati prvega od petih kolportažnih romanov. May in Münchmeyer sta sklenila ustno pogodbo, kar pa se je pozneje izkazalo za usodno napako. Leta 1888 se je May preselil v Kötzschenbrod. Spoznal je mladega založnika Friedricha Ernsta Fehsenfelda, ki mu je prdlagal, naj svoje Hausschatz povesti povzame v knjigi. May se je na podlagi tega uveljavil kot pisatelj in pripisali so mu zasluženo slavo. Vendar kmalu več ni znal razlikovati med stvarnostjo in fikcijo, vedno bolj se je zapletal v tako imenovano Old Shatterhend legendo. Sam o sebi je trdil, da je vsebino svojih povesti sam preživel kot Old Shatterhand. Puškar s Kötzschenbroda mu je izdelal legendarno puško njegovega junaka in ostala orodja. V naslednjih letih je potoval po Nemčiji in Avstriji, predaval, dajal avtograme, se slikal z našemljenimi obiskovalci. Leta 1895 se je preselil v vilo Shatterhand v Radebeulu, katera je danes znana kot Karl-May-Museum.
108

urejanj