Redakcija: 23:06, 22. februar 2009 uredi ArthurBot (pogovor \| prispevki) Boti 89.424 urejanj m robot Dodajanje: sr:Дебељко (бомба) ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:48, 18. april 2009 uredi razveljavi Zupi (pogovor \| prispevki) 1.472 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 5: ==Zasnova== Atomska bomba Debeluh je za razliko od bombe Deček, ki so jo odvrgli na [[Hirošima\|Hirošimo]], uporabljala [[implozija\|implozijski]] princip delovanja. Implozijski princip temelji na enakomernem stiskanju krogle jedrskega goriva s pomočjo eksplozivnih leč, kar poveča njegovo gostoto, s čimer masa plutonija postane nadkritična. S tem se ob dodajanju nevtronov in nevtronskega izvora sproži verižna reakcija.<br> Ravno zaradi ~~tega~~te zasnove je imela bomba dvakrat večji premer kot bomba Deček, masa pa je bila le nekoliko večja. Implozijski princip je bil smatran kot edini uporaben način za izdelavo plutonijeve jedrske bombe, saj je hitrost pretvorbe kritične mase plutonija v nadkritično veliko hitrejša, kot pri topovskem principu in tako omogoča zmanjšanje vpliva nečistoč v plutoniju, ki bi lahko povzročile predčasno verižno reakcijo. Implozijski princip je bil takrat nov, zato so bile pri njegovi zasnovi uporabljene tudi nekatere nove tehnologije:▼ ▲Implozijski princip je bil takrat nov, zato so bile pri njegovi zasnovi uporabljene tudi nekatere takrat nove tehnologije: * Uporabljeni so bili vžigalniki z eksplozivno žico, ki se od običajnih razlikujejo po tem, da potrebujejo vir visoke [[električna napetost\|napetosti]], vendar imajo zelo majhno zakasnitev, kar je nujno za čimbolj sočasno detonacijo vseh eksplozivnih leč, ki stisnejo kroglo plutonija in s tem povzročijo verižno reakcijo. Eksplozivne leče so bile komplicirane, vendar še danes omogočajo zadosti enakomerno stiskanje jedrskega goriva, da orožje sploh deluje.▼ ▲* Uporabljeni so bili vžigalniki z eksplozivno žico, ki se od običajnih razlikujejo po tem, da za vžig potrebujejo vir visoke [[električna napetost\|napetosti]], vendar imajo zelo majhno zakasnitev, kar je nujno za čimbolj sočasno detonacijo vseh eksplozivnih leč, ki stisnejo kroglo plutonija ~~in s tem povzročijo verižno reakcijo~~. Eksplozivne leče so bile komplicirane, vendar še danes omogočajo zadosti enakomerno stiskanje jedrskega goriva, da orožje sploh deluje. Brez eksplozivnih leč bi plutonij ob stiskanju spolzel iz jedra. * Princip eksplozivnih leč je zahteval pravilno zasnovo (glede dimenzij in uporabe pravih [[eksploziv]]ov), zaradi česar je bilo potrebnih veliko testov in natančna izdelava.▼ ▲* Princip eksplozivnih leč je zahteval pravilno zasnovo (glede dimenzij in uporabe ~~pravih~~prave kombinacije hitrega in počasnejšega [[eksploziv]]ova), zaradi česar je bilo potrebnih veliko testov in natančna izdelava. Princip implozije so že pred bombardiranjem Nagasakija raziskali s pomočjo preizkusne jedrske eksplozije v [[Nova Mehika\|Novi Mehiki]] 16. julija [[1945]] (test Trinity), saj je bila tak princip delovanja nov in precej bolj kompliciran, kot princip delovanja atomske bombe Deček. Ravno zato so znastveniki, ki so delali na projektu atomske bombe, želeli preveriti delovanje tega principa pred dejansko uporabo v vojni. Implozijski princip je bil dovolj uspešen, da se je v izpopolnjeni obliki uveljavil tudi pri kasnejšem jedrskem orožju. Boljša zasnova eksplozivnih leč, večja čistost plutonija in uporaba kombinacije votle plutonijeve krogle z zmesjo [[vodik]]ovih izotopov in [[litij]]a kot [[jedrska fuzija\|fuzijsko]] gorivo so omogočili zmanjšanje velikosti jedrskega orožja in povečanje moči. <br> Po nekaterih navedbah je bil kasneje odkrit način, ki je omogočil zmanjšanje števila eksplozivnih leč ter s tem povezano težo in kompliciranost zasnove (taka zasnova naj bi bila uporabljena v modernih jedrskih konicah).

Debeluh (bomba): Razlika med redakcijama