Maribor: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nihce007 (pogovor | prispevki)
Knjiga Mariborske zgodbe, Sašo Radovanovič.
Nihce007 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 31:
 
Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]] in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] [[10. novembra]] 1836. Vraz si je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor''. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' - ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto.
 
== Zgodovina ==
Maribor je bil do druge svetovne vojne, najbolj razvijajoče se mesto. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko soje ukopatorjiukopator prevzeliprevzel Maribor, so Anglo-Amerišli bombniki bombandirali Maribor, ki je postal najbolj uničeno mesto v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47% vseh stavb. Nastalo škodo so uspeli poravnati šele leta 1950.
 
 
== Grb in zastava ==
Vrstica 192 ⟶ 196:
* [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] osvobodil Maribor
 
== Zgodovina ==
Maribor je bil do druge svetovne vojne, najbolj razvijajoče se mesto. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko so ukopatorji prevzeli Maribor, so Anglo-Amerišli bombniki bombandirali Maribor, ki je postal najbolj uničeno mesto v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47% vseh stavb. Nastalo škodo so uspeli poravnati šele leta 1950.
 
== Viri ==