Diplomiral je v [[Rim|Rimu]] s tezo iz poljske literature. V letih [[1948–1954]] je poučeval latinščino in grščino na [[gimnazija|licejih]] ter pričel z učenjem slovanskih jezikov. Leta [[1954]] je dobil naslov [[docent|docenta]] (libero docenco) in postal lektor češčine in ruščine na [[Univerza v Firencah|Univerzi v Firencah]]. Od leta [[1960]] je bil predstojnik [[slavistične stolice]] na [[Univerza v Milanu|Univerzi v Milanu]], kjer se je kot redni profesor habilitiral s svojim delom iz poljskega jezika in književnosti. Ukvarjal se je tudi z [[dialektologija|dialektologijo]].
== Delo ==
Leta [[1961]] je izdal knjigo ''Storia della letteratura slovena'', ki velja za enega izmed najboljših zgodovinskih pregledov slovenske književnosti v tujem jeziku. Istega leta je izšla tudi ''Storia della letteratura slovena con un profilo della letteratura serbo-lusaziana''. Leta [[1968]] pa je s podobnim naslovom izdal še pregled češke in slovaške književnosti. Bil je tudi prevajalec, prevajal je iz poljščine, češčine, ruščine in srbohrvaščine. Prevedel je Jaroslava Haseka ''Il buon soldato Sc'veik'' ([[1963]]), Borísa L. Pasternàka ''Poesie'' ([[1964]]), Josefa Bora ''Il "requiem" di Terezín'' ([[1965]]) in Ota Sika ''La verità sull'economia cecoslovacca'' ([[1969]]), leta [[1960]] pa je prevedel roman srbskega pisatelja Andrića [[Most na Drini]]. Prevajal je tudi slovenske pesnike [[Prešeren|Prešerna]], [[Murn|Murna]], [[Kette|Ketteja]] in pisatelje, kot so [[Tavčar]], [[Cankar]] … Njihova dela je večkrat navajal kot citate v svojih knjigah. O Slovencih je pisal tudi v enciklopedijah, kot so [[Il Milione, enciclopedia di tutti i paesi del Mondo]], [[Grande Enciclopedia 20]] in [[Le Muse, enciclopedia di tutte le arti]]. Napisal je še slovaško slovnico, zgodovino češke in slovaške literature idr. Tik pred njegovo smrtjo je izšla druga izdaja literarne zgodovine ''Le letterature della Jugoslavia'' ([[1970]]).
