|
'''Popularna [[glasba]]''' v širšem pomenu zajema vse oblike zabavne glasbe, tj. [[popevka|popevke]], [[plesna glasba]], [[muzikal]], [[opereta]], [[country]], [[folk glasba|folk]] in delno [[rock]]; v ožjem pomenu govorimo o [[pop glasba|pop glasbi]].
{{copypaste}}
POPULARNA GLASBA
Beseda popularna je latinskega izvora in pomeni ljudsko. Označuje nekaj, kar je priljubljeno, znano in razširjeno. Glasba ima več različnih zvrsti.
o POP
Skrajšana oblika besede popularna je pop. Izraz se je uveljavil v zvezi z množično glasbo mladih, ki ima svoje smeri, npr. rock, beat, techno. Pop je zaživel po drugi svetovni vojni med ameriško mladino, ki je zavračala zabavne melodije belcev. Navduševati so se začeli nad črnsko plesno glasbo rhythm and blues in jo sprejeli za svojo. Iz tega se je pojavil rock and roll, ki je zlitje črnskih ritmov in ljudske glasbe belcev. Rock se je začel naglo širiti in je uporabljal dosežke nove zvočne tehnologije. Začetnik rock and rolla je bil Elvis Presley.
Nato se je moda rocka preselila v Evropo. Z njo je zaslovela angleška skupina pod imenom Beatles, ki je uveljavila beat glasbo ( beat pomeni udarec, v glasbi pa ojačan ritmični utrip ) .
Rock se je širil in postal je pravi svetovni pojav. Njegove oblike se spreminjajo in nastajajo v povezavi z različnimi slogi, žanri, zvočnimi učinki in vsebinami. Videospoti in zvočni posnetki so preplavili celine, zanj so značilni tudi nastopi, velikanski shodi in festivali.
Značilnosti rock and rolla
• Vokal z instrumentalno spremljavo alo glasbeno-besedni izraz vsakdanjega doživljanja mladostnikov.
• Besedila razkrivajo probleme mladih ali širšega okolja, družbe, politike; so ljubezenska, protestna, zasmehljiva, izzivalna, žaljiva, groba, pozivajo pa tudi k miru. Imajo poseben jezikovni slog – žargon.
• Uporablaj se elektična kitara, tolkala, sintetizatorji ( elektronska glasbila ) ter druga zvočna sredstva sodobne tehnologije ( zvočniki, ojačevalci ).
• Prevladujejo kitične pesmi.
• Melodije so izpeljane iz durovih in molovih lestvic, imajo poudarjen ritem ter spremljavo v nezahtevnih sozvočjih.
• Glasnost je izrazita, pogosto hrupna, agresivna.
• Značilne so povezave z gibalno-plesnimi in svetlobnimi učinki, zunanja podoba izvajalcev ( oblačenje, frizure ) .
o SLOVENSKA ROCKOVSKA GLASBA
Vzporedno s tokovi popularne glasbe v svetu so se pojavile tovrstne skupine z ustvarjalci in izvajalci tudi v slovenskem okolju. Znane so že iz 60-tih, bolj prepoznavne pa so iz 70-tih in začetku 80-tih. Označeval jih ni le glasbeni slog, temveč tudi drugačen način življenja, stil oblačenja in izražanje.
Slovenski rock izvajalci so Vlado Kreslin, Zoran Predin, Peter Lovšin.
Znotraj popularne glasbe je razširjena beseda disco, ki označuje plesno glasbo z izrazito poudarjenim ritmom in močno zvočnostjo. Hkrati označuje ta beseda tudi plesišče z disco glasbo, ki jo največkrat izvajajo DJ-ji z gramofonskimi ploščami.
DJ ali Diskjockey, je tisti, ki predvaja glasbo s pomočjo tehničnih medijev v disco klubih, plesnih dvoranah, na radiu, televiziji ... Njihova vloga je poudarjeva v rocku, jazzu, v techno glasbi. Sredstvo ustvarjanja DJ-ja je glasba na gramofonskih ploščah, ki jo s tehničnimi pripomočki spretno razporeja, prepleta in dopolnjuje v nove kombinacije, s katerimi spodbuja določeno ozračje v plesnem prostoru.
PLESNA IN ZABAVNA GLASBA
V 20. soletju je nastalo na področju popularne glasbe še mnogo drugih skladb lahkotnega značajan, namenjenega družabnemu plesu in zabavi. Tako hitro kot nastajajo, gredo mnoge izmed njih v tudi hitro v pozabo in jih že zamenjajo za nove. Živijo tiste, katerih avtorjem uspe najti globlji izraz, vsebinsko ali oblikovalno vrednosti. Izvajajo ji plesni orkesti, instrumentalne skupine in pevci.
Od konca romantike seje širil šlager,oblika nezahtevnih instrumentalnih ali pevskih skladb, ki so bile priljubljene med občinstvom. Naredile so ga popevke, songi – pesmi z instrumentalno spremljavo.
Z njim zaslovijo poleg avtorjev pevci in pevke, ki so deležni velike medijske pozornosti. Razširjene so prireditve, kjer izbirajo in nagrajujejo najboljše tovrstne skladbe. Odmevajo razna vsakoletna tekmovanja najbolje uvrščenih popevk iz posameznih dežel, ki ga posreduje Evrovizija.
Pri nas je odmevna slovenska popevka. Njeni ustvarjalci so Bojan Adamič, Jože Privšek, Mojmir Sepet, in drugi..
Od 19. stoletja označuje šanson kabaretno pesem, v kateri prevladuje besedilo s šaljivo vsebino.
Značilna zvrst našega časa je narodnozabavna glasba alpsko občutenih polk in valčkov. V 50-tih je zaživela z ansamblom bratov Avsenik, ki je s svojimi valčki in polkami proslavil doma in v tujini ter prejel visoka priznanja. Še vedno mu sledijo številne vokalno instrumentalne skupine. Za narodnozabavne ansamble so značilni instrumenti : harmonika, kitara, kontrabas, trobenta, tuba, flavta, klarinet, razni saksofoni, .
o SLOVENSKA ROCKOVSKA GLASBA
Vzporedno s tokovi popularne glasbe v svetu so se pojavile tovrstne skupine z ustvarjalci in izvajalci tudi v slovenskem okolju. Znane so že iz 60-tih, bolj prepoznavne pa so iz 70-tih in začetku 80-tih. Označeval jih ni le glasbeni slog, temveč tudi drugačen način življenja, stil oblačenja in izražanje.
Slovenski rock izvajalci so Vlado Kreslin, Zoran Predin, Peter Lovšin.
Znotraj popularne glasbe je razširjena beseda disco, ki označuje plesno glasbo z izrazito poudarjenim ritmom in močno zvočnostjo. Hkrati označuje ta beseda tudi plesišče z disco glasbo, ki jo največkrat izvajajo DJ-ji z gramofonskimi ploščami.
DJ ali Diskjockey, je tisti, ki predvaja glasbo s pomočjo tehničnih medijev v disco klubih, plesnih dvoranah, na radiu, televiziji ... Njihova vloga je poudarjeva v rocku, jazzu, v techno glasbi. Sredstvo ustvarjanja DJ-ja je glasba na gramofonskih ploščah, ki jo s tehničnimi pripomočki spretno razporeja, prepleta in dopolnjuje v nove kombinacije, s katerimi spodbuja določeno ozračje v plesnem prostoru.
{{glasbena škrbina}}
| 