Migracije: Razlika med redakcijama

 

Pojem migracija se deli na izselitev oziroma emigracijo ter priselitev oziroma imigracijo; takšna gibanja so lahko notranja ali mednarodna.<ref>Komac, Miran in Mojca Medvešek, ur. 2006. ''Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo'', str. 233. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.</ref> V primeru Slovenije, in sicer v obdobju nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je šlo v večji meri za notranje migracije, saj so migranti prihajali večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.<ref>Komac, Miran in Mojca Medvešek, ur. 2005. ''Percepcije slovenske integracijske politike: zaključno poročilo'', str. 641, 2. natis. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.</ref>

 

Definicijo (mednarodnih) migracij lahko najdemo v Resoluciji o imigracijski politiki Republike Slovenije, in sicer:

! colspan="5" | (Mednarodne) migracije se pojavljajo večinoma v treh oblikah: kot regularne, svobodne migracije posameznikov, ki po lastni volji in v okviru obstoječih zakonov spremenijo državo svojega prebivališča; kot prisilne migracije, ko ljudje bežijo bodisi kot posamezniki v strahu pred preganjanjem ali množično zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami človekovih pravic ali humanitarnega prava ter drugimi okoliščinami, ki jih povzročajo različni konflikti in katastrofe; ter kot nezakonite migracije, ki zadevajo prepovedane prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi.<ref>Povzeto po: ''Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije'' (ReIPRS), 3. poglavje. Ur. l. RS 40/1999. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/content?id=19938 (16. avgust 2008).</ref>

|} </center>

 

Definicije podajajo različne opredelitve o tem, koga lahko prištevamo med migrante.<ref>Na tem mestu je smiselno definirati pojme migrant, emigrant in imigrant. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Elektronska izdaja, verzija 1.0) opredeljuje migranta kot osebo, ki spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov. Emigranta opredeljuje kot osebo, ki se izseli v tujino, zlasti iz političnih vzrokov; tudi begunec, izseljenec. Imigrant pa je opredeljen preprosto kot priseljenec.</ref> Najbolj pogosto se jih opredeljuje kot migrante na podlagi:<ref>Povzeto po: Parsons, Christopher R. idr. 2007. Quantifying International Migration: A Database of Bilateral Migrant Stocks, str. 19. V ''International Migration, Economic Development & Policy'', ur. Çaḡlar Özden in Maurice Schiff. Washington: The World Bank in Palgrave Macmillian.</ref>

 

Združeni narodi<ref>Združeni narodi. 1998. ''Recommendations on Statistics of International Migration''. New York: Združeni narodi.</ref> definirajo migranta kot »vsako osebo, ki spremeni svojo običajno državo bivanja« in pri tem spremeni stalno ali začasno bivališče; tako med drugim turisti in osebe na poslovnem potovanju niso del statistik mednarodnih migracij. Različne države uporabljajo različna merila za opredelitev migrantov. Populacijo priseljencev se lahko preprosto enači s številom tujcev, in sicer glede na državo rojstva ali državljanstvo. Kriterij opredeljevanja priseljencev se pogosteje uporablja glede na državo rojstva, saj državljanstvo lahko spremeniš, kraj rojstva pa vsaj legalno ne.<ref>Parsons, Christopher R. idr. 2007. Quantifying International Migration: A Database of Bilateral Migrant Stocks, str. 20. V ''International Migration, Economic Development & Policy'', ur. Çaḡlar Özden in Maurice Schiff. Washington: The World Bank in Palgrave Macmillian.</ref>

 

Na migracije je vplivala predvsem [[Globalizacija|globalizacija]], ki jo lahko v tem kontekstu razumemo kot proces, ki 'krajša' razdalje in zbližuje posameznike ter naredi svet (dozdevno) manjši.<ref>Tomlinson, John. 1997. Cultural Globalization and Cultural Imperialism, str. 170. V ''International Communication and Globalization'', ur. Ali Mohammadi. London: Sage.</ref> Nadalje pomeni ustvarjanje svetovne ekonomije, prepletanje množičnih finančnih tokov in neprestano uvajanje novih tehnologij, zlasti na področju informacij in komunikacij.<ref>Barker, Chris. 2001. ''Cultural Studies: Theory and Practice'', str. 113. London: Sage.</ref> Vpliv globalizacije pa ni bil enak, kar se izraža v naraščajočih razlikah v standardu življenja in človeški varnosti, ki sta na razpolago ljudem po svetu. Pomemben rezultat teh naraščajočih razlik je bilo povečanje obsega in dometa mednarodnih migracij. Glede na [[Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo|Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo]] je bilo v letu 2005 okoli 200 milijonov mednarodnih migrantov; to je število, ki ustreza številu prebivalcev pete največje države na svetu, Brazilije. Omenjeno število je dva krat tolikšno, kot je bilo ocenjeno leta 1980. Migrante lahko danes najdemo v skoraj vseh delih sveta, pri čemer se nekateri selijo znotraj lastne regije, drugi pa potujejo iz enega konca sveta na drugega. Skoraj polovica migrantov so ženske, pri čemer jih vedno večji delež potuje samostojno.<ref>GCIM – Global Commission on International Migration. 2005. ''Migration in an interconnected world: New directions for action. Report 2005'', str. 1. Dostopno prek: http://www.gcim.org/attachements/gcim-complete-report-2005.pdf (3. avgust 2008).</ref>

 

V današnjem času igrajo mednarodne migracije pomembno vlogo v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih zadevah. Denar, ki ga zaslužijo migranti v tujini, pogosto nakazujejo sorodnikom iz države preselitve. V velikem številu držav v razvoju takšna nakazila migrantov iz tujine predstavljajo celo bolj pomemben vir prihodkov kot [[Uradna razvojna pomoč|uradna razvojna pomoč]] ali [[Tuje neposredne investicije|tuje neposredne investicije]]. Dandanes migranti tudi niso več zaposleni samo v poklicih, ki jih domačini ne želijo opravljati, ampak so vključeni prav tako v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, kot so [[Deficitarni poklici|deficitarni poklici]].<ref>Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se med deficitarnimi poklici v Sloveniji že več let pojavljajo poklici v gostinstvu, gradbeništvu (kamor spadajo poleg klasičnih gradbincev tudi monterji različnih profilov, mizarji), kovinarstvu, špediciji, živilski industriji, predvsem mesarji, poleg tega pa še poklici višjih zahtevnosti v medicini, računalništvu in strojništvu. Dostopno prek: http://www.ess.gov.si/SLO/Dejavnost/NovinarskoSredisce/NovinarskeKonference/OSPtuj/15-11-05-2.htm (16. avgust 2008).</ref> V določenih državah so javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od migrantov, saj bi bilo brez njih težko zagotoviti nemoteno delovanje teh sektorjev.<ref>GCIM – Global Commission on International Migration. 2005. ''Migration in an interconnected world: New directions for action. Report 2005'', str. 5.</ref>

 

 

{{seznam referenc|2}}