Redakcija: 16:05, 17. januar 2009 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m vrnitev sprememb uporabnika »213.172.254.226« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »89.142.142.86« ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:50, 31. marec 2009 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.210 urejanj malo razširjeno Novejše urejanje →
Vrstica 2: [[Slika:US Flag color blind.png\|thumb\|right\|Ilustracija z zastavo ZDA zdravega vida in vida z različnimi barvnimi slepotami]] '''Bárvna slepôta''' pri [[človek\|ljudeh]] je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi [[barva]]mi, ki jih zaznava večina. S [[tujka (jezikoslovje)\|tujko]] rečemo barvni slepoti '''daltonízem'''. Največkrat je barvna slepota pogojena [[gen]]sko, lahko pa se pojavi zaradi poškodbe [[oko\|očesa]], [[živec\|živcev]] ali [[možgani\|možgan]], ali zaradi izpostavljanja določenim [[spojina\|kemikalijam]]. [[Angleži\|Angleški]] [[kemik]] [[John Dalton]] je leta [[1794]] zaradi lastne barvne slepote objavil prvi [[znanost\|znanstveni]] članek s tega področja ''Nenavadne ugotovitve, povezane z barvnim vidom'' (''Extraordinary facts relating to the vision of colours''). Je dedna bolezen. Ločimo delno in popolno slepoto. Pri delni barvni slepoti je slabše razvit sistem za sprejemanje zelene in rdeče barve. Nekateri ju sploh ne vidijo. Popolno barvno slepi pa tudi podnevi vidijo črno-belo sliko, zmanjšana pa je tudi vidna ostrina. Je dedna bolezen. Ločimo delno in popolno barvno slepoto. Pri delni barvni slepoti je okvarjen sistem za sprejemanje [[zelena\|zelene]] ali [[rdeča\|rdeče]] barve, v zelo redkih primerih tudi [[modra\|modre]]. Nekateri jih sploh ne vidijo. V človeškem očesu so namreč trije tipi [[čutnica\|čutnic]], ki zaznavajo svetlobno valovanje različnih valovnih dolžin - zeleno, rdeče ali modro. Katerikoli od teh tipov je lahko zaradi genetske napake okvarjen in ne deluje, ali pa je njegova občutljivost premaknjena proti sosednjemu delu [[elektromagnetni spekter\|spektra]]. Pri okvari enega od tipov (t.i. ''dikromaciji'') lahko ostala dva do določene mere kompenzirata in je razločevanje odtenkov »manjkajoče« barve še nekoliko ohranjeno. Najpogostejša je okvara čutnic za rdeči ali zeleni del spektra. Ljudem z okvaro čutnic za rdeči del spektra pravimo »protanopi«, tistim z okvaro čutnic za zeleni del spektra pa »devteranopi«. »Tritanopi« oz. ljudje z okvaro čutnic za modri del spektra so razmeroma redki in predstavljajo le okoli 0,001% populacije. '''V Sloveniji obstajajo le trije primeri s popolno oziroma s 100% barvno slepoto.'''▼ ▲~~'''~~Popolno barvno slepi ne vidijo nobene izmed barv, zmanjšana pa je tudi vidna ostrina. V Sloveniji obstajajo le trije primeri s popolno oziroma s 100% barvno slepoto.~~'''~~{{cn}} ==Viri== * Okabe M. & Ito K. [http://jfly.iam.u-tokyo.ac.jp/color/#stain Color Universal Design (CUD) - How to make figures and presentations that are friendly to Colorblind people]. JFLY. Pridobljeno 31.3.2009. ==Zunanje povezave== [http://www.cudo.jp/e/ Color Universal Design], japonsko združenje, ki si prizadeva za upoštevanje barvno slepih pri oblikovanju * [http://www.daltap.info/ Daltap], računalniški program za pomoč barvno slepim {{medicinska škrbina}} [[Kategorija:Vid]]

Barvna slepota: Razlika med redakcijama