Ferdinand I. Bolgarski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Iskra16 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Iskra16 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 31:
Ferdinand je bil biseksualec skozi celo življenje, njegova nagnenja za ženske pa so predominirala. Ferdinandova biseksualnost je bilo dobro znana in izkoriščena na vseh evropskih diplomatskih krogih. Ferdinand je stopil v poroko prikladnosti z princeso [[Maria Louise Bourbon-Parma|Mario Louise Bourbon-Parmsko]], hčerko Roberta I., [[20. april|20. Aprila]] [[1893]] v [[Villa Pianore|Villi Pianore]] v [[Lucci|Lucci]] v [[Italija|Italiji]], kjer so se rodili štirje otroci:
 
-[[Boris III. Bolgarski|Boris III]]. ([[1894]]-[[1943]])
 
-[[Ciril Bolgarski|Ciril]] ([[1895]]-[[1945]])
 
-[[Eudoxia Bolgarska|Eudoxia]]] ([[1898]]-[[1985]])
 
-[[Nadejda Bolgarska|Nadejda]] ([[1899]]-[[1958]]) poročena z vojvodo [[Albert Evgen von Württenberg|Albertom Evgenom Württenberškim]]
 
[[Maria Louise Bourbon-Parma|Maria]] je umrla [[31. januar|31. Januarja]] [[1899]] po porodu njene najmlajše hčerke. Ferdinand ni mislil o poroki, dokler ni njegova mati, princesa Clementine umrla l. [[1907]]. Za izpolnitev obveznosti dinastije in zagotavljanja otrokov z maminim likom, se je [[28. februar|28. Februarja]] [[1908]] poročil z [[Eleanore Caroline Gasparine Louise von Reuss-Köstritz|Eleanore Caroline Gasparine Louise, princeso Reuss-Köstritz]].
Vrstica 46:
Ferdinand je postal car Bolgarije v času ko je bila podpisana deklaracija o neodvisnosti od [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] dne [[5. oktober|5. Oktobra]] [[1908]] (praznovanje [[22. september|22. Septembra]]). Deklaracija o neodvisnosti je bila razglašena v cerkvi Svetnikov štirideset mučenikov v [[Turnovo|Turnovem]]. Sprejeta je bila s strani [[Turčija|Turčije]] in drugih evropskih pooblastil.
 
Ferdinand je bil znan kot karakter precejšnjega značaja. Na obisku nemškega cesarja [[Viljem II.|Viljema II.]], njegovega drugega bratranca (enkrat že odstranjenega), l. 1909, se je Ferdinand enkrat nagibal ven iz okna v [[Nova palača|Novi palači]] v [[Potsdam|Potsdamu]], ko je cesar prišel za njim in ga udaril po zadnjici. Ferdinand je osupel in cesar se mu je opravičil. Ferdinand je svoje maščevanje s podelitvijo dragocene pogodbe z orožjem ki jo je nameraval dati tovarni Krupps v Essnu, podelil francoskemu orožnemu izdelovalcu [[Schneider-Cruseot|Schneider-Cruseot]]. Drug incident se je zgodil na potovanju na pogreb njegovega drugega bratranca, britanskega kralja [[Edvard VII. Angleški|Edvarda VII.]], l. 1910. Prepir se je vnel zaradi tega, ker bi morala Ferdinandova kočija biti vzpostavljena ekvivalentno z avstro-ogrskim dedičem, nadvojvodo [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Francem Ferdinandom]]. Nadvojvoda je zmagal in njegova kočija je bila postavljena tik pred motor. Ferdinandova pa neposredno zadaj. Uresničevanje, da je bil jedilniškijedilni vagon tik pred njegovim, je Ferdinand pridobil svoje maščevanje na nadvojvodo, ko mu ni pustil da stopi v jedilniškijedilni vagon preko njegovega.
 
== Balkanske vojne ==
Vrstica 59:
 
== Izgnanstvo in smrt ==
Po abdikaciji se je vrnil živet v [[Coburg]], [[Nemčija|Nemčiji]]. Uspel je prihraniti veliko svojega bogastva in bil zmožen živeti v nekakem stilu. Svoje izgnanstvo je preprosto videl kot hazarderstvo kraljestva. Komentiral je: "Kralji v izgnanstvu so bolj filozofski kot pa dostojanstveniki; ampak naša filozofija je predvsem rezultat tradicije in zaroda, in ne pozabite da je ponos pomemben element v oblikovanju monarha. Disciplinirani smo že od začetka našega rojstva in naučeni preprečevati vse obhodne znake čustev. Okostje vedno zaseda z nami na pojedini. To lahko pomeni umor lahko pomeni abdikacija, vendar pa velja vedno da nas opominja na nepričakovano. Zato smo pripravljeni in nič ne pride na nobeno katastrofo. Glavna stvar v življenju je, da podpreš kakršnikoli pogoj za telesno ali duhovno izgnanstvo, moraš ga sprejeti z dostojanstvom". Bil je zadovoljen, da lahko prestol preide na njegovega sina. Ferdinand ni bil zadovoljen z izgnanstvom in je večino svojega časa namenil umetniškem prizadevanju, vrtnarstvu, raznimi potovanji in naravoslovju. Kljub temu bi živel in videl propad vsega, kar mu je bilo v življenju dragocenega. Njegov starejši sin in naslednik, [[Boris III. Bolgarski|Boris III.]] je umrl v skrivnostnih okoliščinah po tem ko se je vrnil iz obiska [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] v [[Nemčija|Nemčiji]], l. [[1943]]. Borisov sin, [[Simeon II. Bolgarski|Simeon II.]] ga je samo nasledil samo zaradi tega da bi bil odstavljen l. 1946 in s tem je končal Bolgarsko monarhijo. [[Kraljevina Bolgarija|Kraljevino Bolgarijo]] je nasledila [[Ljudska republika Bolgarija|Ljudska republika Bolgarije]], pod katero je bil njegov edini preživeli sin [[Ciril Bolgarski|Ciril]], usmrčen. Na predstavitvi sinove smrti je rekel: "Vse propada pred mano". Umrl je psihično zlomljen v [[Bürglaß-Schlösschen|Bürglaß-Schlösschenu]], [[10. september|10. Septembra]] [[1948]] v [[Coburg|Coburgu]], zibelki dinastije [[Saxe-Coburg-Gotha|Saxe-Coburg-Gotha]]. Ferdinand je tam pokopan v rimsko-katoliški cerkvi Sv. Avguština.