Petrus Ramus: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 12:
school_tradition = [[sholastika|anti-sholastika]], radikalni [[Aristotel|anti-aristotelizem]] |
main_interests = [[logika]], [[dialektika]] in [[retorika]], [[metafizika]] (s [[teologija|teologijo]]) |
influences = [[Aristotel]], [[Rodolphus Agricola]], [[FrancisErazem BaconRotterdamski|F. BaconErazem]] |
influenced = [[Montaigne]], [[Georg Joachim Lauchen von Retij|Retij]], [[Hieronymus Fabricius|Fabricius]], [[Johannes Sturm|Sturm]]; [[novoveški racionalizem]], [[Descartes]] |
|notable_ideas =
}}
 
'''Petrus Ramus''' ([[francoščina|francosko]] '''Pierre de la Ramée''', [[Francozi|francoski]] [[renesančni]] [[humanist]], [[matematik]], [[logik]], [[retorik]] in [[pedagog]], * [[1515]], vas Cuts, [[Pikardija]], [[Francija]], † [[26. avgust]], [[1572]], [[Pariz]], Francija.
 
Ker je izhajal iz revne kmečke družine, si je le s težavo pridobil izobrazbo. Čeprav je bila sredina 16. stoletja v znamenju prevlade renesančno humanističnih idej in zatona sholastike, je ta na evropskem severu<ref>S tem izrazom se omejujemo na države kot so Francija, Anglija, Nemčija in Nizozemske province</ref> še vedno zasedala vodilno mesto na univerzah, kot je bila pariška [[Sorbonna]]. Med vsemi nasprotniki sholastike najbolj izstopal sholastično izšolani[[Ramus]], ki je pri stanovskih kolegih naletel na silovit odpor. Kljub predhodni obsodbi in premestitvi s strani kralja [[Franc I. Francoski|Franca I.]]<ref>leta vladanja 1515-1547</ref>, ga je leta 1551 Francov naslednik [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]]<ref>leta vladanja 1547-1559</ref> nastavil za profesorja na [[Collège de France]]<ref>takrat še Collège Royal</ref>, učilišče, ki ga je izkoristil za uspešno širjenje svojih protisholastičnih idej in pridobivanja nasprotnikov.
 
Bolj kot [[Erazem Rotterdamski|Erazem]] in ostali humanisti je Ramus logiko približal praktični retoriki in zavrgel omejitve, ki izhajajo iz striktnega upoštevanja avtoritete Aristotela, kar je bila praksa še v renesansi in vse tja do osnovanja sistemov sodobne [[propozicijske logike]] v 19. stoletju, ki je Aristotelu dodelila omejeno mesto v sodobni logiki. Ramusov prispevek k filozofiji lahko razumemo v smislu predhodnika [[Descartes|kartezijanstva]], saj se je zavedal nasprotij med novo izven univerzitetno humanistično izobrazbo, ki je izhajala pobude meščanskega sloja, in preživeto sholastiko, ki je svoje privilegije branila s pravovernostjo avtoritet.
 
 
 
Ker je prestopil v
{{v delu}}