Žuželčje krilo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VolkovBot (pogovor | prispevki)
m pnp
Vrstica 1:
[[slika:IC_Gomphidae_wing.jpg|thumb|right|220px|Zgradba krila kačjega pastirja iz družine [[porečniki|porečnikov]] (Gomphidae)]]
[[slika:Maybug.jpg|thumb|right|220px|Elitre in krila [[majski hrošč|majskega hrošča]]]]
'''[[Krilo|Krila]] žuželk''' so parni izrastki [[žuželke|žuželčjega]] [[zunanji skelet|zunanjega skeleta]], ki jim omogočajo [[letenje]]. Izvorno izraščajo iz drugega in tretjega člena [[oprsje|oprsja]] pri vseh [[redseznam (biologija)redov žuželk|redovih]] žuželk]], razen primitivnih [[pračeljustnice|pračeljustnic]] in [[ščetinorepke|ščetinorepk]]. V splošnem so tanke, široke in dolge kožnate strukture, ojačane z vzdolžnimi žilami, ki tvorijo značilen vzorec, povezujejo pa jih prečne žile, s čemer tvorijo v krilih "celice" - membranaste površine, omejene z vzdolžnimi in s prečnimi žilami.
 
Po prisotnosti kril višje razvite žuželke združujemo v [[podrazred (biologija)|podrazred]] [[krilate žuželke|krilatih žuželk]] (Pterygota). Med krilatimi žuželkami pa so nekatere skupine sekundarno brez kril (zasnove za krila se pojavijo pri [[ličinka]]h, a se ob preobrazbi ne razvijejo). Izguba kril je po navadi prilagoditev na [[parazit|zajedavski]] način življenja, kot je to pri [[bolhe|bolhah]] in [[zajedavske uši|zajedavskih ušeh]]. Tudi pri ostalih skupinah žuželk pa je z [[evolucija|evolucijo]] lahko prišlo do preoblikovanja osnovne zgradbe kril zaradi določenega načina življenja, v skrajnem primeru tudi do izgube enega od parov. Najočitnejši primeri prilagoditev so: