Guillaume Budé: Razlika med redakcijama

Poleg humanista [[Jacques Lefèvre d'Étaples|d'Étaplesa]] velja Budé za začetnika grškega jezikoslovnega študija v Franciji. Oba sta se izpopolnjevala pri bizantinskem humanistu [[Hieronim iz Sparte|Hieronimu iz Sparte]], ki je bil prvi predavatlejpredavatelj grščine na pariški [[Sorbonne|Sorboni]]. Njegovo najpomembnejše delo so »''Digeste''<ref>»''Digeste''« ali »''Pandekti''« , v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja, vir:SSKJ</ref>«, v katerem je dokazal, kako so se skozi stoletja popačipopačila besedilopravna besedila, kar je potem vplivavplivalo na tolmačenje zakonov in njihovo praksouporabo v praksi. PemembenPomemben je tudi njegov prispevek k [[numizmatika|numizmatiki]] (razprava o antičnih kovancih »''De Asse et Partibus''«)

Med sodobniki je užival velik ugled. Med drugimi si je dopisoval z [[François Rabelais|Rabelaisom]], [[Erazem Rotterdamski|Erazmom Rotterdamskim]] in [[Thomas More|Thomasom Morom]]. Francoski kralj [[Franc I. Francoski|Franc I.]] je na Budéjev in [[Jean du Bellay|Bellayev]] predlog ustanovil ''Collège Royal'', kjerki bije proučevalibil triizvorno jezikenamenjen raziskovanju in poučevanju treh jezikov: [[grščina|grščinogrščine]], [[latinščina|latinščinolatinščine]] in [[hebrejščina|hebrejščinohebrejščine]]. ''Collège Royal'' velja za predhodnika sodobne [[Collège de France]]. Budé je dal kralju še pobudo za ustanovitev knijižnice v [[Fontainebleau]]ju, ki je bila kasneje temelj za ustanovitev [[Bibliothèque Nationale]].