Giacomo Meyerbeer: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 2:
'''Giacomo Meyerbeer''' (dejansko ''Jakob Meyer Beer''), [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] in [[dirigent]], * [[5. september]] [[1791]], [[Fredersdorf-Vogelsdorf|Vogelsdorf]] pri [[Berlin]]u, † [[2. maj]] [[1864]], [[Pariz]].
== Življenje ==
Meyerbeer se je rodil v judje|judovski družini z imenom '''Jacob Liebmann Beer'''. Njegov oče je bil izjemno bogati finančnik Jacob Judah Herz Beer (1769-1825), mati, na katero je bil zelo navezan, je tudi prihajala iz vrst bogate elite. Med ostalimi otroki sta poznana še [[astronom]] [[Wilhelm Beer]] in pesnik [[Michael Beer]].▼
▲Meyerbeer se je rodil v [[judje|judovski]] družini z imenom '''Jacob Liebmann Beer'''. Njegov oče je bil izjemno bogati finančnik Jacob Judah Herz Beer (1769-1825), mati, na katero je bil zelo navezan, je tudi prihajala iz vrst bogate elite. Med ostalimi otroki sta poznana še [[astronom]] [[Wilhelm Beer]] in pesnik [[Michael Beer]].
Meyerbeer je na koncertnem odru debitiral kot devetletnik. Nastopil je kot pianist; v [[Berlin]]u je izvajal [[Mozart]]ov klavirski koncert. navkljub njegovi trdni odločitvi, da bo postal glasbenik, je dolgo okleval med izvajalsko in skladateljsko kariero.
Vrstica 10 ⟶ 12:
[[Slika:Nice-MusiciensBdVHugo-Meyerbeer.jpg|thumb|left|Četrt glasbenikov v [[Nica|Nici]], Mayerbeerova palača.]]
== Delo ==
Meyerbeerovo ime je prvič zazvenelo po izvedbah njegove opere ''[[Il crociato in Egitto]]'' (premierno uprizorjena v [[Benetke|Benetkah]] leta [[1824]]), nato še v [[London]]u in [[Pariz]]u leta 1825 (naključje je hotelo, da je to nasploh zadnja opera, v kateri nastopa [[kastrat]]), izjemno slavo pa je dosegel z opero ''[[Robert le Diable (opera)|Robert le Diable]]'' (»Robert Hudič«, libreto sta napisala [[Eugène Scribe]] in [[Casimir Delavigne]]), [[praizvedba|praizvedena]] je bila leta [[1831]] v [[Pariz]]u in je obravnavana kot prva [[grand opera]]. Zlitje dramatične glasbe, [[melodrama|melodramske]] zgodbe in razkošne scene je zagotovilo zanesljivo formulo, ki jo je Meyerbeer ponovil v Hugenotih (''Les Huguenots'', 1836), [[Prerok]]u (''Le prophète'', 1849) in Afričanki (''L'Africaine'', ki je bila izvedena posmrtno leta [[1865]]). Vse te opere so bile v 19. stoletju uprizarjane na mednarodnih odrskih deksah, prav tako tudi bolj [[pastorala|pastoralna]] opera ''[[Dinora]]'' (1859). Vendar pa so zaradi finančne pogoltnosti izvedb, ki so zahtevale mnogoštevilne zasedbe glavnih pevcev, predvsem pa zaradi nenehne konkurence prevladujoče [[Richard Wagner|Wagner]]jeve šole, postopno postale zastarele.▼
▲Meyerbeerovo ime je prvič zazvenelo po izvedbah njegove opere ''[[Il crociato in Egitto]]'' (premierno uprizorjena v [[Benetke|Benetkah]] leta [[1824]]), nato še v [[London]]u in [[Pariz]]u leta 1825 (naključje je hotelo, da je to nasploh zadnja opera, v kateri nastopa [[kastrat]]), izjemno slavo pa je dosegel z opero ''[[Robert le Diable (opera)|Robert le Diable]]'' (»Robert Hudič«, libreto sta napisala [[Eugène Scribe]] in [[Casimir Delavigne]]), [[praizvedba|praizvedena]] je bila leta [[1831]] v [[Pariz]]u in je obravnavana kot
Meyerbeer je leta [[1842]] iz
Meyerbeerovo izjemno bogastvo (ki je poleg ogromne dediščine in pripadnosti judovski religiji naraslo z uspehi njegovih oper) ga je na neki način oddaljilo od večine skladateljskih sodobnikov. Nekateri so celo začeli širiti govorice,da so njegov uspeh zagotovili podkupljeni kritiki. [[Richard Wagner]] ga je obtožil, da ga zanima le denar in ne glasba. Meyerbeer je bil kljub temu predan glasbenik in občutljiva osebnost. V filozofskem smislu se je odpovedal misli, da je žrtev lastnega uspeha. Njegova korespondenca in izčrpni [[dnevnik (književnost)|dnevnik]]i so čudežno preživeli svetovni vojni. Danes je izdanih 6 od sedmih dnevnikov, predstavljajo neprecenljivi vir za raziskave [[zgodovina glasbe|glasbene]] in [[gledališče|gledališke]] zgodovine v obdobju skladateljevega življenja.
| |||