Michel de Montaigne: Razlika med redakcijama

Michel de Montagine velja za začetnika [[esej|eseja]], polliterarne zvrsti, za katero je značilen kritičen, odprt, kreativen in avtorsko subjektiven pristop pisca k analizi stvarnosti, ki bralcu omogoči svojo lastno sodbo. Podobno kot skeptik [[Piron]] v [[helenizem|helenističnem času]], je bil Montaigne priča razhajanjrazhajanjem med številnimi intelektualnimi tradicijami, od zamirajoče [[sholastika|sholastike]], preko poganskih [[novoplatonizem|novoplatonističnih]] eksperimentov<ref>Kar poznamo pod besedami magija, okultizem, hermenevtika, ezoterika, ipd.</ref> in nastajajoče nove eksperimentalne ter matematizirane znanosti. Zato je [[skepticizem|skeptičen]] in kritičen do vseh tradicij, med drugim tudi do [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovega]] [[heliocentrizem|heliocentrizma]]. Montaigne s subjektivno skepso (dvomom) predhaja [[Descartes|Descartesov]] [[metodični dvom]], saj se namesto na avtoritete zanaša zgolj na sposobnosti lastnega uma. Montaigne z esejem, ki je odprt do različnih pogledov, nezaključen v aksiomatiki ter pripravljen na dialog z drugače mislečimi, bralca ne zavezuje k strinjanju, ampak h kritičnemu premisleku.