Strojna oprema računalnika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m razveljavitev vandalizma
Vrstica 7:
* da lahko računalnik upravljamo, potrebujemo miško in tipkovnico...
 
== Delitev ==
mali suljo
{| class="wikitable"
! Enota
! Opis
|-----
| vhodne enote
| z njimi računalnik sprejema nove podatke
|-----
| izhodne enote
| na njih računalnik prikaže rezultate
|-----
| matična plošča
| povezuje vse enote
|-----
| centralna procesna enota
| v njej se obdelujejo podatki
|-----
| pomnilne enote
| v njih računalnik hrani podatke
|}
 
== Vhodne enote ==
Vhodne enote nam omogočajo vnos podatkov. V računalniku ni črk, slik in podobno, kot si nekateri predstavljajo, namesto tega so točno določene kode, sestavljene iz števk 0 in 1. Vhodne enote preoblikujejo človeku razumljive podatke in ukaze v zapletene kode, ki so razumljive računalniku.
 
=== Tipkovnica ===
[[Tipkovnica]] je najbolj razširjena [[vhodna naprava]]. Podobna je tipkovnici pisalnega stroja. Uporabljamo jo za vnašanje ukazov in podatkov s tipkanjem. Poleg uvoza podatkov je namenjena tudi upravljanju z računalnikom samim in z programi, ki v njem tečejo. Zato poleg tipk s črkami, številkami in pisnimi znamenji ter tipkami za premikanje po zaslonu vsebuje še nekaj posebnih tipk. Tipkovnica je električno mehanska naprava, tipke so stikala. Tipke so razporejene v štiri skupine:
*besedilni del
*številski del
*smerne tipke za pomikanje po tekstu, premiki med stranmi
*posebne funkcijske tipke, katerih pomen je odvisen od posameznega programa
 
=== Miška ===
[[Slika:3-Tastenmaus Microsoft.jpg|thumb|Računalniška miška s tremi gumbi]]
[[Računalniška miška]] je ena izmed najbolj razširjenih [[vhodne naprave|naprav]] (poleg [[tipkovnica|tipkovnice]]) za [[interaktivnost|interaktivno]] delo z [[računalnik]]om. Lahko jo uvrstimo tudi v podskupino vhodnih naprav, [[kazalne naprave]] ({{jezik-en|pointing device}}). Običajna miška je opremljena z gumbi (največkrat tremi), srednja tipka pa je pogosto kombinirana s kolescem, ki poleg pritiska omogoča tudi vrtenje.
 
Računalniško miško so razvili pri podjetju [[Apple]].
 
=== Mikrofon ===
[[Mikrofon]] je preprosta [[naprava]], ki spreminja [[zvok]] (nihanje zračnega tlaka) v [[električna napetost|električno napetost]]. Uporabljamo ga za telefoniranje prek [[internet|spleta]], za preproste govorne ukaze in snemaje govorni posnetkov na računalnik.
 
=== Optični bralnik ===
[[Optični bralnik]] ali optični čitalnik ({{jezik-en|scanner}})je naprava, ki ima nasprotno vlogo kot tiskalnik. Uporablja tehnologijo kopirnih strojev. Optični čitalec, pretvori dokumente v računalniški zapis. Te podatke je potem s posebnimi programi možno naprej obdelovati in uporabljati.
 
== Izhodne enote ==
Namen izhodnih enot je, da simbole, kombinacije številk oziroma kode spremenijo v človeku razumljivo govorico oziroma besedilo ali podatek. Najpogosteje zunanja enota računalnika je prikazovalnik, bolj znana beseda je monitor.
 
===Prikazovalnik ===
[[Prikazovalnik]] ali monitor je podoben televizorju, namesto gumbov za iskanje programov, ima gumbe za nastavitev zaslona, kot so osvetlitev, ostrino itd. Če bi si zaslon pogledali pod povečevalnim steklom, bi ugotovili, da je sestavljen iz zelo majhnih točk. Te točke, lahko vsako posebej različno obarvamo, in tako na zaslon pišemo, rišemo,… Poleg običajnega monitorja se uveljavljajo zasloni iz tekočih kristalov, tako imenovani {{jezik-en|Liquid Crystal Display}}, zlasti pri baterijsko napajanih prenosnih računalnikih, kjer njihova izredno majhna poraba energije in majhna debelina odtehtajo višjo ceno. LCD zasloni so predstavnik neoddajajočih zaslonov, kar pomeni, da ne sevajo svetlobe, ampak samo odbijajo vpadno svetlobo. Vidljivost je odvisna od kota gledanja. Večina jih ima vgrajeno osvetlitev ozadja, kar omogoča delo tudi v temnejših prostorih.
 
=== Tiskalniki ===
[[Tiskalnik]] ({{jezik-en|printer}}) je v [[računalništvo|računalništvu]] [[izhodna naprava]], ki [[wikipedija:kodiranje|kodirane]] podatke iz [[računalnik]]a pretvori v človeku razumljivo obliko, besedilo in/ali sliko, ki jo odtisne na [[papir]] ali drug [[material]]. Poznamo več vrst tiskalnikov:
 
;Matrični tiskalniki
Matrične tiskalnike se uporablja predvsem pri tisku v velikih količinah, kjer velika kakovost tiska ni potrebna, je pa pomembna moč udarca (tiskanje v več izvodih). Takšnih tiskalnikov ne uporabljamo za domače zadeve. Uporabljajo jih podjetja, saj morajo vsak mesec natisniti veliko količino položnic, ki so več plastne.
 
;Brizgalni tiskalnik
Tiskalnik ({{jezik-en|ink jet printer}}) brizga kapljice črnila skozi posebne šobe na papir. Za brizganje uporablja segrevanje črnila – bubble jet, ali piezzo kristal. Glavna prednost je tiho delovanje in dokaj velika hitrost izpisa.
 
;Toplotni tiskalnik
Toplotni tiskalnik ({{jezik-en|thermo transfer}}) uporablja poseben barvni trak, s katerega nanaša barvilo na papir z majhnimi elektrodami, ki segrevajo trak. Omogoča kvalitetne barvne slike ob tihem delovanju.
 
;Laserski tiskalnik
Laserski tiskalnik ({{jezik-en|laser printer}}) uporablja laserski žarek, ki ga krmili računalnik, nevtralizira naboj na nabitem elektrostatičnem valju. Barvni prašek se veže na nevtralizirana mesta valja, ta ga prenese na papir, kjer ga utrdimo s segrevanjem. Laserski tiskalniki uporabljajo spremenljivo velikost točk s čimer dosežejo še dodatne izboljšave slike ({{jezik-en|resolution enhancement technology}}). Pri hitrosti risanja je potrebno upoštevati še čas pretvorbe slike v rastersko obliko, ki je odvisen od zmogljivosti računalnika ali procesorja v tiskalniku. Barvni laserski tiskalniki uporabljajo črno in tri osnovne barve, tiskajo pa z več prehodi papirja.
 
;Svetlobni tiskalnik
Novejši postopek senčilo tekočih kristalov ({{jezik-en|liquid crystal shutter}}). Namesto laserskega žarka uporablja navadno svetlobo, ki jo seva skozi režo tekočih kristalov. Te krmili procesor, tako da prepuščajo svetlobo samo na ustreznih mestih. Nadaljnji postopek je enak kot pri laserskih tiskalnikih. Zaradi enostavnejše izvedbe so cenejši od laserskih tiskalnikov.
 
=== Zvočniki ===
To je naprava, ki nam posreduje podatke v zvočno kartico.Čeprav se zdi preprosta naprava, je njegova uporaba z računalnikom zahtevna. Za zahtevnejše zvoke, potrebujemo [[zvočna kartica|zvočno kartico]].
 
== Matična plošča ==
Vrstica 31 ⟶ 99:
Zelo hitre pomnilne enote hranijo, le podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju tekočega programa. Takšnemu pomnilniku pravimo [[Delovni pomnilnik]].
 
=== Delovni pomnilnik ===
fgjf
V [[Bralno pisalni pomnilnik|delovnem pomnilniku]], {{jezik-en|RAM}} se hranijo programi, ki se izvajajo ter podatki in navodila, ki so potrebni za izvajanje programov.
Pomnilnik je zgrajen iz elektronskega vezja, ki ga v računalnik vgrajadimo v obliki čipa.
 
=== Bralni pomnilnik ===
Navodila, potrebna za zagon računalnika so večinoma shranjena v [[bralni pomnilnik|bralnem pomnilniku]], [[bralni pomnilnik#Vrste ROM#ROM|ROM]]. Te podatke vanj zapišemo že med postopkom izdelave in jih kasneje lahko samo beremo, ne pa tudi spreminjamo.
 
Ker je izdelava manjših serij bralnega polnilnika draga, obstajajo izvedbe, ki jih je mogoče programirati . Vanje lahko zapišemo vsebino, ki se pozneje ne spremeni.
 
Vrste bralnega pomnilnika:
{| class="wikitable"
! Ime
! Opis
! Uporaba
|-----
| PROM {{jezik-en|Programable ROM}}
| Programabilni bralni polnilnik, v katerega lahko enkrat zapišemo vsebino, kasneje pa ga lahko samo beremo.
| Uporablja se pri manjših serijah.
|-----
| EPROM {{jezik-en|Erasable PROM}}
| Izbrisljivi programobilni bralni polnilnik, ki mu lahko vsebino zbrišemo s pomočjo ultravijolične svetlobe, potem pa lahko ponovno vpišemo novo vsebino.
| Uporablja se predvsem pri razvoju, ko se vsebina večkrat spreminja. Uporablja se tudi v [[BIOS]]ih.
|-----
| EEPROM {{jezik-en|Electriccaly Erasable PROM}}
| Električno izbrisljivi programabilni bralni polnilnik. Vsebino lahko zbrišemo z električnim tokom, nato pa jo ponovno vpišemo.
| Uporablja se za trajno shranjevanje nastavitev, ki jih lahko večkrat spreminjamo. Uporablja se tudi v [[BIOS]]ih.
|}
 
== Hranjenje podatkov ==
=== Trdi disk ===
[[Trdi disk]] ({{jezik-en|Hard disc}}) je računalniška enota namenjana shranjevanju podatkov.
 
=== Disketa ===
Enako kot na trdi disk, lahko podatke shranimo tudi na [[disketa|disketo]], vendar v veliko manjših količinah (1,44MB). Namen diskete je, prenašanje podatkov iz enega računalnika na drug računalnik in varnostno shranjevanje manjše količine podatkov.
 
=== Zgoščenka ===
Zelo razširjena pomnilna enota je [[zgoščenka]] ali cede. Na zgoščenko lahko zapišemo 700[[megabajt|MB]] podatkov, na [[DVD]]-zgoščenko lahko shranimo 4,7[[gigabajt|GB]] podatkov.
 
=== USB ključ ===
lol
V zadnjem času je postala zelo razširjena oprema za shranjevanje podatkov [[USB ključ]] ({{jezik-en|USB-key ''tudi'' USB-drive}}). Najzmogljivejši USB ključi imajo tudi nekaj [[GB]] prostora za shranjevanje. Njihova prednost je v preprosi uporabi, priročni majhni obliki in možnosti večkratnega zapisovanja ter brisanja datotek.
 
== Glej tudi ==