Vodni drsalci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +
→‎Ekologija: v.d. v Sloveniji
Vrstica 34:
Naprej se premikajo na podoben način kot veslač v čolnu. Prvi in zadnji par nog žuželke delujeta kot stabilizatorja, s srednjim parom pa se odrivajo od zadnjega roba vdolbine, ki nastane zaradi pritiskanja noge na gladino.<ref>(6.8.2003) [http://web.mit.edu/newsoffice/2003/robostrider.html MIT leaps to solution of walking-on-water mystery]. [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|MIT]] News. Pridobljeno 11.3.2009.</ref>
 
Pet vrst iz rodu ''Halobates'' namesto sladkih voda poseljuje odprte oceane. To so edini predstavniki žuželk, ki uspevajo v tem [[habitat]]u.<ref>Sperling F. (2001). »[http://esa.confex.com/esa/2001/techprogram/paper_173.htm Molecular genetics and distribution of the ocean-skater ''Halobates'' (Heteroptera: Gerridae)]« (prispevek na konferenci). ESA 2001 annual meeting, San Diego, CA, december 2001.</ref> Za [[Slovenija|Slovenijo]] je znanih okrog 10 vrst vodnih drsalcev, med katerimi so najpogostejši [[jezerski drsalec]] (''Gerris lacustris''), rumenoprsa drsalca (''G. thoracicus'' in ''G. costai'') ter [[rečni drsalec]] (''G. najas'').<ref>[[Boris Sket|Sket B.]] s sod (ur.) (2003). ''Živalstvo Slovenije''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0410-4 {{COBISS|ID=123099392}}</ref>
 
==Viri in opombe==