Lorenzo Valla: Razlika med redakcijama

Lorenzovi starši so bili iz mesta [[Piacenza]], a preselili so se v Rim, ko je bil oče tja poklican kot [[odvetnik]] pri najvišjem [[rimskokatoliška cerkev|cerkvenem]] [[sodišče|sodišču]] (''concistorium''). Lorenzo se je tako rodil v Rimu in tam dobil prvo izobrazbo, pozneje pa je študiral tudi v [[Firence|Firencah]]. Leta [[1429]] je odšel v [[Pavia|Pavijo]], kjer je dve leti učil govorništvo, kar je bil tedanji izraz za [[jezikoslovje]] in [[književnost]]. Naučil se je grško in bil zmožen razumeti besedila, ki so jih njegovi [[sholastika|sholastični]] sodobniki poznali zgolj skozi latinske prevode. Postal je [[duhovnik]] in zaprosil za službo v cerkveni organizaciji, a zaman, saj se je bil že izkazal kot samostojen mislec. Njegova ''Epistola'' je dvignila tak škandal, da je moral celo zapustiti Rim. Nekaj let je preživel po raznih krajih, dokler se ni leta [[1437]] ustavil v [[Neapelj|Neaplju]]. Tu se je zaposlil kot [[tajnik]] [[kralj]]a [[Alfonz Aragonski|Alfonsa Aragonskega]], ki ga je odslej vedno ščitil in podpiral, celo pred [[Inkvizicija|Inkvizicijo]]. Šele leta [[1448]] se je lahko vrnil v Rim, kjer se je sprva posvetil samo pisanju. Pozneje ga je [[papež]] [[Kalist III.]] imenoval za apostolskega tajnika. Razen tega je bil sprejet kot predavatelj govorništva na [[univerza|univerzi]] in na raznih privatnih [[šola]]h. Obe službi je opravljal do smrti leta 1457.