Andrej Inkret: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Damijanp (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 8:
Svojo ustvarjalno pot je pričel že v času študija, ko se je udejstvoval kot član uredništva študentskega lista ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', revij ''[[Perspektive (revija)|Perspektive]]'' in ''[[Problemi (revija)|Problemi]]''. Leta 1968 je objavil prvo samostojno delo ''Esej o dramah Dominika Smoleta'', nato pa nadaljeval svoje delo kot urednik knjižnih izdaj, pisec spremnih besedil, esejev in literarnih kritik del svojih sodobnikov, kot so [[Edvard Kocbek]], [[Dušan Pirjevec]], [[Vitomil Zupan]], [[Pavle Zidar]], [[Marjan Rožanc]], [[Rudi Šeligo]], [[Dušan Jovanović]], [[Drago Jančar]], [[Lojze Kovačič]], [[Ivo Svetina]], [[Bojan Štih]]… Izbor nekaterih svojih prispevkov je objavil leta 1990 pod imenom ''Izbranci''. Pred ''Izbranci'' je objavil tri monografije – ''Gledališki feljtoni'' (1972), ''Milo za drago'' (1978) in ''Tržaške kritike'' (1987) - ki so se dotikale njegovega sprotnega spremljanja gledališkega dogajanja pri nas in v tujini. Ob zaključku pisanja ocen gledaliških predstav, ki jih je ustvarjal več kot trideset let, je leta 2000 objavil monografijo ''Za Hekubo'', ki predstavlja obsežno zbirko "empiričnih ugotovitev in singularnih kritičnih presoj"<ref>Inkret, Andrej – Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti – sazu.si. [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/andrej-inkret.html]</ref> slovenskega gledališča med leti 1978 in 1999. Prav tako je v dveh zbirkah – ''Spomini na branje'' (1977) in ''Novi spomini na branje'' (1980) objavil literarne ocene, ki jih je pisal za ''[[Naši razgledi|Naše razglede]]''. Leta 1981 je za zbirko ''Novi spomini na branje'' prejel [[Prešernova nagrada|nagrado Prešernovega sklada]].
 
Teoriji gledališča se je posvetil že v doktorski disertaciji, v razpravi ''Drama in gledališče'', ki je izšla v okviru zbirke [[Literarni leksikon]] leta 1986 in v razpravi ''Korun & Cankar'', ki je izšla leta 2002 v jubilejnem zborniku ''Mile Korun''.
 
Poleg esejistike je intenzivno raziskoval tudi literarno zgodovino. Začel je s proučevanjem [[Janko Kersnik|Kersnika]] v razpravi ''Janko Kersnik in začetki slovenske proze'' leta 1969, nadaljeval pa s [[Jovan Vesel Koseski|Koseskim]] v razpravi ''Jovan Vesel Koseski – vprašanje literarne zgodovine'' iz leta 1971. Leta 1985 je komentiral [[Alfred De Musset|Mussetovo]] dramo ''Lorenzaccio'', leta 2005 pa prevedel ''Glembajeve'' [[Miroslav Krleža|Miroslava Krleže]]. Ureja tudi zbrano delo [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]], ki je opremljeno s podrobnimi tekstološkimi, kulturnozgodovinskimi in biografskimi ter bibliografskimi pojasnili in je trenutno na voljo v 8 zvezkih.