Utopični socializem: Razlika med redakcijama

m
m-dodatek/za/
m (m-dodatek/za/)
Vsem utopičnim socialistom je skupno, da jim je bila tedanja družbena realnost, katere del so bili sami, nepravična in nasprotuje človekovemu dostojanstvu. Zato so na različne načine poskušali teoretično in tudi praktično udejaniti družbene ideale enakopravnosti, svobode, človekoljubnosti, enakomerne distribucije dobrin, univerzalnega izobraževanja, ipd. Družbene spremembe so si prizadevali doseči po nekonfliktni poti po [[načelo snežne kepe|načelu snežne kepe]], tj. brez nasilnih sprememb, kot je revolucija. "Načelo snežne kepe" pomeni, da se funkcionalnost predpostavljene utopije v praksi preveri na majhnem številu avtonomnih skupnosti, preden postane vzor za ravnanje in delovanje družbe kot celote. Večina utopistov ni nikoli poskušala ustvariti eksperimentalne družbene skupnosti, pač pa je upala, da bo s svojimi idejami samodejno prispevala k družbenim spremembam. [[Karl Marx]] in [[marksizem|marksisti]] so jim zaradi idealizma, neznanstvenosti, [[dialektika|nedialektičnosti]] in neprepoznavanja [[razredni boj|razrednega boja]] kot nujnega [[družbeni konflikt|konflikta]] očitali utopičnost. Kljub temu so danes marsikatere njihove ideje, ki so bile za katerega od utopistov zgolj ideal, civilizacijsko sprejete in kot taki [[zakon|zakonsko]] določeni (npr. [[minimalni dohodek]], obvezno [[osnovna šola|osnovnošolsko izobraževanje]], pravice žensk,...), čeprav lahko zatrdimo, da so v večini primerov utopističnih socialistov (še) daleč od njihovih idealov (npr. odprava zasebne lastnine in denarja). Kolikor je prišlo do uresničitve posameznih avtonomnih utopičnih skupnosti, so zaradi omejenih sredstev in nefunkcionalnosti propadle. Kljub propadu so nekatere njihove rešitve posatle del splošne družbene prakse.
 
Splošen konsenz zgodovinarjev utopičnega socializma<ref>Vsaj v primeru Dilas-Rocherieux 2004</ref> je, da velja za prvega v liniji utopičnih socialistov [[Thomas More]] (1478 - 1535), ki je napisal delo z naslovom »''Knjiga o najboljši ureditvi države in o novem otoku Utopija''«. Izraz [[Utopija|utopija]] je sestavljen iz dveh grških besed; iz ''u'', ki pomeni v grščini ''ne'' in ''topos'' , ki pomeni ''kraj'', skupaj ''Utopos'' ali neobstoječi kraj. Utopija pomeni kritičen odnos do obstoječe stvarnosti. Predstavila naj bi [[projekcija|projekcijo]] najboljšega stanja, idealne družbe h kateri bi se morali usmeriti in s katero bi morali obstoječo zamenjati. Njegovemu delu so sledila mnoga dela njegovih sodobnikov in kasnejših [[filozof|filozofov]], danes jih poznamo kot [[Utopični socialisti|utopične socialiste]] in [[Utopični komunisti|utopične komuniste]]. Kljub neformalnemu "prvenstvu" Thomasa Mora ideje utopizma niso nove in so se v zgodovini filozofije pojavljale od Platona (427 pr. n. št. - 347 pr. n. št.) naprej, vendar je šele bogatenje [[meščanstvo|meščanstva]] in uničenje [[srednji vek|srednjeveških]] solidarnostnih struktur<ref>Proces, ki se je začel v 15. stoletju v Evropi. Izven Evrope, točneje na Kitajskem, ima močne utopično socialistične ideje z elementi [[anarhizem|anarhizma]] [[daoizem]].</ref> spodbudilo kritiko tedanjih [[modernizacija|modernizacijskih]] procesov, ki so večali razlike v družbeni razslojenosti, krepili državni aparat (absolutizem) in slabšali [[kvaliteta življenja|kvaliteto življenja]].
 
Pridevanje [[družbeno etiketiranje|etikete]] "''utopični socialist''" je lahko zelo enostranska poteza, saj je marsikateri avtor social(istič)nih utopij bil ustvarjalen tudi na drugih področjih<ref>Thomas More v polemikah z nosilci [[reformacija|reformacije]], Francis Bacon v metodologiji znanosti, ipd. Prav tako pa so nekaterim z vidika [[zgodovina filozofije|zgodovine filozofije]] eminentnejšim filozofom - [[Voltaire|Voltairju]], [[Fichte|Fichteju]] in [[Feuerbach|Feuerbachu]] - ta oznaka odreka, ker je njihovo delo na drugih filozofskih področjih zasenčilo razmeroma nepomembno ukvarjanje z utopijami.</ref>.
3.785

urejanj