Postni čas: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Dopolnil (+pravoslavje) |
||
Vrstica 1:
'''
V [[katoliški koledar|katoliškem koledarju]] postni čas traja od [[pepelnica|pepelnice]] do [[velika noč|velike nočji]]. Po [[pravoslavni koledar|pravoslavnem koledarju]] se postni čas začne že na ponedeljek.
Postni čas se imenuje po [[postenje|postu]], ki je zunanje znamenje spokornosti - želje po spreobrnjenju in poboljšanju. ▼
▲Postni čas se imenuje po [[postenje|postu]], ki je zunanje znamenje spokornosti - želje po spreobrnjenju in poboljšanju. Načine postenja določa postna postava.
== Postna postava ==
===V katolištvu===
V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] velja naslednja postna
[[Pepelnična sreda]] in [[veliki petek]] sta dneva strogega posta. Na ta dva dneva se verniki le enkrat na dan najedo do sitega (post) in se zdržijo vseh mesnih jedi (zdržek). Vsi verniki, ki so dopolnili osemnajsto leto in še niso stari šestdeset let, so se dolžni postiti (razen v izjemnih primerih, npr.: bolezen).
Vrstica 20 ⟶ 22:
Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega; k zatajevanju samega sebe.
===V pravoslavju===
Postna postava v [[pravoslavje|pravoslavju]] je dosti strožja kot v katolištvu.
Meso je prepovedano vse dni posta. Večji del postnega časa verniki uživajo samo rastlinsko hrano kuhano na vodi (»post na vodi«). Ob določenih dnevih je dovoljena tudi uporaba olja oziroma rastlinskih maščob (»post na olju«). Na [[Marijino oznanjenje]] in na [[cvetna nedelja|cvetno nedeljo]] je dovoljeno jesti tudi ribe (»post na ribah«). Na [[veliki petek]] je popolni post - prepovedana je vsa hrana.
Duhovnik lahko oprosti posta tiste vernike, ki imajo za to resne zdravstvene razloge.
[[Kategorija:Liturgija]]
| |||