Lev Konstantinovič Knipper: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Odstranjevanje celotne vsebine strani
m vrnitev sprememb uporabnika »95.176.170.11« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Andrejj«
Vrstica 1:
{{slog}}
{{Infopolje Biografija
| subject_name = Knipper Lev Konstantinovič
| image_name =
| image_size =
| image_caption =
| date_of_birth = [[3. december]] [[1898]]
| place_of_birth = [[Dunaj]]
| date_of_death = [[30. julij]] [[1974]]
| place_of_death = [[Moskva]]
| occupation = [[skladatelj]]
| spouse =
| religion =
| nationality = [[Sovjeti|Sovjet]]
| kategorija =
}}
 
'''Lev Konstantinovič Knipper''' ([[ruščina|rusko]] Лев Константинович Книппер), [[Rusi|ruski]] [[skladatelj]] ,[[Sovjeti|sovjetski]] [[skladatelj]], *(3 December [O.S. 21 November] 1898 v Tbilisiju – 30 Julij 1974 v Moskvi) .
 
==Življenjepis==
 
Sovjetski skladatelj delno nemškega,delno ruskega rodu.Lev Knipper je bil nečak Olge Knipper,ki je bila žena Antona Čehova.Njegova starejša sestra,ki ji je tudi bilo ime Olga Knipper je bila znana sovjetska igralka in se je poročila z Mihailom Čehovom.Odraščal je v dvojezični družini,katere člani so govorili tekoče rusko in nemško.Oče Konstantin je bil nemškega porekla in je delal kot inženir na železnici.V mladosti je bil Lev Knipper odličen tenisač in zelo dober alpinist.
 
V Ruski državljanski vojni je bil Lev Knipper v Beli Armadi in se je bojeval pod vodstvom barona Wrangla na Daljnem Vzhodu in v Sibiriji.Ko je leta 1920 rdeča armada premagala Wrangla je skupaj z ostanki njegove vojske pobegnil iz Rusije.Leta 1922 pa se je vrnil v tedanjo Sovjetsko Zvezo ko so ga sovjetske oblasti po splošni amnestiji bivših belogardistov rehabilitirale in se pridružil takratni varnostni službi OGPU in to njenemu mednarodnemu oddelku,točneje propagandnemu oddelku rdeče armade.Očitno pa ni sodeloval v nobenih notranjih čistkah ali nasploh v notranjih zadevah.
 
==Življensko delo in glasba==
 
Že kot mlad deček se je naučil igrati klavir kot samouk.Zelo veliko podporu pri igranju klavirja in pri začetkih skladanja je dobival že pred oktobrsko revolucijo od svoje tete Olge Čehove.
Po povratku v Sovjetsko Zvezo je imel Glasbeno vzgojo v konzervatoriju v Gnesinu v Moskvi z učiteljem Reinholdom Gliere-om.V dvajsetih letih prejšnega stoletja je bil zaposlen v Moskovskem Umetnostnem Gledališču skupaj z Vladimirom Nemirovičem-Dančenkom in Konstantinom Stanislavskim.
V začetku so bila njegova dela narejena pod močnim vplivom zahodnih futurističnih tokov.Da bi dokazal svojo vdanost Sovjetskemu sistemu in sociallizmu je odpotoval v Tadžikistan,kjer je študiral etnološko glasbo srednjeazijskih narodov.
 
Po letu 1930 je začel z novo vrsto simfonije.To je bila vokalna simfonija,ki je vrhunec dosegla v njegovi četrti simfoniji leta 1934(Pesnitev komsomolski borec).
 
Leta 1934 je napisal svojo najslavnejšo četrto simfonijo,ki vsebuje njegovo najslavnejše delo Poljuško Poljo,po mnenju mnogih najboljše vokalno delo 21.stoletja.Besedilo je posvečeno komandirju rdeče armade Klimentu Vorošilovu.Besedilo je prispeval Viktor Gusev.Pesem iz simfonije je postala stalnica Rdečearmejskega zbora.Tega leta se je tudi poročil,z tajno agentko z vzdevkom Marija,ki je bila osebna znanka Lavrentija Berije,vodje tajne službe v Sovjetski Zvezi.
 
Pred in med drugo svetovno vojno je Knipper igral zelo pomembno vlogo.Pred vojno je določen čas živel celo v Berlinu,kot tajni agent sovjetske tajne službe,kjer je živela Olga Čehova,v Nemčiji zelo priljubljena in slavna filmska igralka,ki je bila blizu Hitlerjevih krogov in je bila celo osebna prijateljica samega Hitlerja.Preko nje naj bi organiziral in izvedel atentat na Hitlerja.Iz Moskve je Knipper dobil natančna navodila za samomorilski napad na Hitlerja med obiskom le tega pri Olgi.Izvedbo načrta pa je preprečil sam Stalin,ki se je bal,da se bo po Hitlerjevem atentatu nacistična Nemčija spoprijateljila z Anglijo.
Knipperja pa so nacisti aretirali in kar nekaj časa je preživel v taboriščih nacistične Nemčije,kjer pa je zaradi odličnega znanja nemškega jezika preživel.
Ko so bili nacisti že blizu Moskve pa so v sovjetski tajni službi naredili obsežen načrt kako bi likvidirali nemške generale in samega Hitlerja v primeru če bi Moskva padla v roke nacistom.Za to nalogo je bil zadolžen Knipper.
Konec vojne je Lev Knipper doživel v Sovjetski Zvezi,nekaj let po vojni pa je živel v Zahodni Nemčiji kot tajni agent KGB-ja in se predstavljal kot proti-komunist.
 
Njegov opus obsega pet oper,vključno z opero "Mali princ",20 simphonij,baleti,številn krajša klavirska dela,pisal pa je tudi filmsko glasbo.Študiral je tudi etnomuzikologijo še posebej srednjeazijskih sovjetskih republik.Raziskoval je še posebej glasbo Turkmenistana,Kirgizistana in Tadžikistana.
 
====Simfonije====
Simfonija Št. 1 opus 13 (1927)<br />
Simfonija Št. 2 "Lirična" opus 30 (1928-1932)<br />
Simfonija Št. 3 "Daljnevzhodna Armada" po Gusejevu za solo, moški zbor, vojaško pleh muzko in orkester opus 32 (1932-1933)<br />
Simfonija Št. 4 "Pesnitev za Komsomolske borce" in D major po Gusejevu za soloiste, zbor in orkester opus 41 (1933-1934)<br />
Simfonija Št. 5 "Lirična pesnitev" opus 42 (1933-1934)<br />
Simfonija Št. 6 in E major "Rdeča Konjenica" (1936-1938)<br />
Simfonija Št. 7 D Major "Vojaška" (1938)<br />
Simfonija Št. 8 (1943)<br />
Simfonija Št. 9 (1945)<br />
Simfonija Št. 10 (1946)<br />
Simfonija Št. 11 (1946)<br />
Simfonija Št. 12 (1947)<br />
Simfonija Št. 13 (1947)<br />
Simfonija Št. 14 (1954)<br />
Simfonija Št.. 15 za godalni orkester (1962)<br />
Simfonija Št. 16 (1966)<br />
Simfonija Št. 17 ("Leninova") za soloiste in orkester (1970)<br />
Simfonija Št. 18 za ženski zbor in orkester (1971)<br />
Simfonija Št. 19 (1971)<br />
Simfonija Št. 20 za violino,čelo in orkester (1972-1973)<br />
 
== Opombe in reference ==
{{refsez}}
 
== Zunanje povezave ==
* http://home.wanadoo.nl/ovar/knipper.htm
* http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/3568041/Stalin-planned-to-destroy-Moscow-if-the-Nazis-moved-in.html
 
[[Kategorija:Skladatelji|Sovjetski skladatelji]]
 
[[ar:ليف كنيبر]]
[[de:Lew Konstantinowitsch Knipper]]
[[en:Lev Knipper]]
[[fa:لیف کنیپر]]
[[fr:Lev Knipper]]
[[mk:Лав Книпер]]
[[ja:レフ・クニッペル]]
[[ru:Книппер, Лев Константинович]]