Nikolaj Kuzanski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 9:
Nikolaj Kuzanski se je rodil v trgovski družini kot sin ribiča Johanna Krebsa. Študiral je [[pravo]] v [[Heidelberg]]u, potem pa pravo in matematiko na [[Univerza v Padovi|Univerzi v]] [[Padova|Padovi]], kjer je iz kanonskega prava prejel [[doktorat|doktorski]] naziv leta [[1423]] (1418).
Potem je pravo opustil in študiral [[teologija|teologijo]] v [[Köln]]u, kjer je prišel v stik s krščanskim novoplatonizmom [[Mojster Eckhart|Mojstra Eckharta]]<ref>Maurer 2001, str.323</ref>, kar ga je dodatno motiviral za nadaljnji študij novoplatoničnih filozofov in mistikov<ref>Avguština, Prokla, Psevdo-Dionizija, Aviceno, ''ibid.''</ref>. Bil je temeljito izobražen, znal je vse tri stare jezike, [[stara grščina|grščino]], latinščino in [[hebrejščina|hebrejščino]], bil pa je tudi izrazito matematično nadarjen. Kot lieški [[naddiakon]] ([[arhidiakon]]) je sodeloval na [[baselski koncil|baselskem ekumenskem]] [[koncil]]<ref>u med letoma [[1431]] in [[1449]]<ref>Shizma leta 1054 je bila bolj zadeva visokih krogov in navadnega ljudstva ni zadevala. [[De facto]] s shizma dovrši v latinskem zavzetju in oplenitvi [[Bizanc]]a leta [[1204]]. Leta [[1438]] je sicer bil še v teku [[Koncil v Firencah]]. Koncil v Firencah se je sicer leta 1431 začel v [[Basel|Baslu]], leta [[1438]] bil prestavljen v [[Firence]], ki so ga bile pripravljene financirati, nazadnje pa se je zaradi kuge leto kasneje zatekel v [[Ferrara|Ferraro]]. V zgodovinskih virih se je obdržalo ime Firenc, čeprav se včasih omenja z vsemi tremi mesti skupaj, kjer je potekal. Trajal vse do turške zasedbe Bizanca leta [[1453]]. Kuzanski je imel pooblastilo, da je povabil grške verske dostojanstvenike na spravni koncil, ti pa so vabilo zavrnili.</ref>.
V tem času je napisal delo ''De concordantia catholica'', zbirko razmišljanj o cerkvi. To delo je dolgo služilo kritikom [[papeštvo|papeštva]] še dolgo po tem ko je Kuzanec zapustil [[Basel]] in se leta [[1438]] pridružil naporu [[papež Evgenij IV.|papeža Evgena IV.]] v približevanju zahodnih cerkva z vzhodnimi. Tega leta je [[papež Evgen IV.]] poslal Kuzanskega v okviru [[Koncil v Firencah|Koncila v Firencah]] v [[Konstantinopel]], da bi zaradi čedalje večje nevarnosti pred [[Turki|turškim]] prodiranjem, ki je ogrožalo prestolnico [[Bizanc]]a, pomagal pri spravi obeh krščanskih cerkva, ki sta bili od [[vzhodni razkol|velikega vzhodnega razkola]] leta [[1054]] ločeni
Leta [[1447]] so v Italijo prišli tudi prvi begunci iz ogroženega Konstantinopla in drugih dežel [[Vzhodnorimsko cesarstvo|vzhodnorimskega cesarstva]], ki so jih osvajali ali osvojili Turki. Tega leta so bolonjskega škofa Tommaso Parentucellija izvolili za [[papež Nikolaj V.|papeža Nikolaja V.]], ki je nasledil Evgena IV.. Leta [[1453]] je [[Seldžuki|seldžuški]] [[sultan]] [[Mehmed II. Osvajalec]] zavzel tudi Konstantinopel in mesto je padlo [[Otomansko cesarstvo|Otomanskim]] Turkom v roke. Tako se je tedaj razlil po vsej Italiji pravi hudournik beguncev. Med njimi so bili tudi znanstveniki, ki so prinesli s seboj stare grške rokopise in razširili znanje starogrškega jezika. Vsi so našli pri Nikolaju V. gostoljubno zavetišče. Ta zelo izobraženi papež si je pridobil za razcvet [[znanost]]i posebne zasluge, saj si je ne glede na gmotne žrtve priskrbel okoli 3000 starih rokopisov in ustanovil z njimi [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]]<ref>V tej knjižnici je zdaj 53.000 starih rokopisov. Po številu rokopisov zaostaja samo za pariško Narodno knjižnico.</ref>. Nikolaj V. pa se ni zadovoljil samo s tem, da je priskrbel rokopise, ampak je zbral tudi poznavalce grškega jezika, da bi ta dela prevedli v latinščino. Prva njegova pomočnika pri tem sta bila prav Kuzanski in Bessarion. Za apostolskega tajnika je papež postavil celo grško-bizantinskega humanista in Bessarionovega učitelja [[Georgij Gemist Pleton|Georgija Gemista Pletona]] iz [[Trapezunt]]a (1355 – 1452)<ref> Georgij se je rodil na [[Kreta|Kreti]], prišel na vabilo [[Medičejci|Medičejcev]] v Italijo že leta [[1420]]. Njegova dolga življenska doba za tisti čas gotovo preseneča. Med mnogimi njegovimi učenci je bil tudi [[Regiomontan]].</ref>.
| |||