Nikolaj Kuzanski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 45:
[[Kozmos]]<ref>Danes mu rečemo [[Osončje]] ([[Sončev sistem]]), ([[planetni sistem|planetni]]/[[zvezdni sistem]])</ref> so tedaj zamišljali kot zaporedje istosrediščnih [[nebesna krogla|nebesnih sfer]] ali [[tir|orbit]] (na vsaki je bil eden od planetov), ki so krožile okoli osrednje osi, sredi katere naj bi bila Zemlja.
 
Nikolaj svoja razmišljanja nato po analogiji prenese na svet in pravi, da na podlagi opazovanja gibanja orbit ugotovimo, »''da ni mogoče, da bi imel svetovni stroj fiksno in negibljivo središče ... kajti v gibanju ni mogoče najti nobenega absolutnega minimuma, to je fiksnega središča, ker se mora minimum nujno ujemati z maksimumom.''« <ref>''De docta ignorantia'', v Koyré, 1988, str. 19</ref> Središče sveta in njegov obod se ujemata v tem, da uhajata iz našega »fizičnega« sveta, sta potemtakem metafizična in sovpadata v Bogu: »Svet torej nima oboda: kajti če bi imel središče in obod, bi imel tako sam v sebi svoj začetek in konec in bi bil omejen glede na nekaj drugega, zunaj njega pa bi bilo nekaj drugega in prostor - stvari, ki sploh niso resnične. Ker ga torej ni mogoče ujeti med telesno središče in obod, se sveta, katerega središče in obod je Bog, ne da spoznati.« <ref>''De docta ignorantia'', v Koyré, 1988, str. 20</ref> Tako se tudi ne da reči, ali je svet končen ali neskončen: »Čeprav ni neskončen, si ga vendar ne moremo predstavljati kot končnega, ker nima meja, med katere bi bil ujet... Tako kot Zemlja ni središče sveta, niso niti sfere zvezd stalnic njegov obod.« <ref>''De docta ignorantia'', v Koyré, 1988, str. 18</ref> Oznako »neskončno« (lat. ''infinitum'') namreč Nikolaj pripisuje le Bogu, za svet pa reče, da je »brezkrajen« (lat. ''interminatum''), kar lahko interpretiramo tudi kot »nedoločen«. Svet namreč ni predmet natančne vednosti, ampak zgolj parcialne, domnevne vednosti, ki je v resnici rod, posebna vrsta nevednosti - je »učena nevednost«.
 
Poudari tudi, da sta nepomična pola »zadnje sfere« le namišljena: če bi obstajala, bi lahko z Zemlje videli 2 [[zvezda|zvezdi]], ki se ne premikata. In to je še en argument, zakaj ne more biti središča, ki bi moralo biti enako oddaljeno od obeh polov. Poleg tega skuša tudi razrahljati dotlej običajno prepričanje o temeljni razliki med Zemljo in drugimi »zvezdami«. Če na svetu nič ne more mirovati, je očitno, da se tudi Zemlja giblje kakor druge »zvezde«. Po drugi strani pa ne Sonce ne Luna ne Zemlja ne morejo opisati resničnega kroga, ker se ne gibljejo okrog nepomične [[točka|točke]] (saj ta po njem ne more obstajati).