Vilijem iz Ockhama: Razlika med redakcijama

school_tradition = [[sholastika]], "»''via moderna''"«|

'''Vilijem iz Ockhama''' ('''William of Ockham''', tudi '''Occam''', '''Hockham''', {{IPAEng|ˈɒkəm}}; [[latinščina{{jezik-la|latinsko]] ''Guilhelmi Ockam''}} ali ''Guillermi de Ockam'', s častnim nazivom "»''Doctor Invincibilis''"«, Nepremaglijivi doktor), [[angleži|angleški]] [[frančiškani|frančiškan]] in [[sholastika|sholastični]] [[filozof]], * okoli [[1288]], [[Ockham]], okrožje[[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Surrey]], [[Anglija]], † okoli [[1348]]<ref>točnega leta rojstva in smrti ni mogoče določiti</ref>.

Poleg [[Ibn Rušd|Averroesa]], [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] in [[Duns Škot|Dunsa Škota]] velja za enega najvplivnejših filozofov srednjega veka, hkrati pa zaznamuje obdobje konca [[sholastika|sholastike]]. Velja za zagovornika [[nominalizem|nominalizma]], sholastnične filozofske smeri, ki zagovarja obstoj samo [[partikularije|posameznosti]] (partikularij), za [[univerzalije|splošnosti]] pa trdi, da se nahajajo samo v imenih, ne pa realno. Vilijem Ockham ne zagovarja najskrajnejše [[Roscelin]]ove pozicije "»''glasovnega''"« nominalizma, ki trdi, da so univerzalije zgolj izgovorjeni glasovi, pač pa ga ohranja v okviru [[konceptualizma]] mentalnih konceptov in v tem smislu predhaja moderni [[fizikalizem]]<ref>preveri</ref>. Stvari, npr. kozarci, si niso podobni zato, ker bi bilo njihovo prepoznavanje udeleženo na obstoju transcendentne univerzalije (skrajni realizem ali [[platonizem]]) ali na nekem skupnem abstraktnem bistvu (zmerni realizem), temveč so si podobni iz lastnosti slehernega individualnega kozarca samega. Univerzalno spoznanje o njihovi podobnosti, njihovem prepoznanju da gre v vseh primerih za kozarec, pa je mentalni koncept.

Pripisuje se mu vplivno raziskovalno načelo t.i. "»''[[ockhamova britev]]''"« (ne pomnožuj bitnosti po nepotrebnem), ki pa je avtorsko nedorečeno in starejšega izvora<ref>pojavi se vsaj generacijo prej s [[Peter Olivi|Petrom Olivijem]], glej [http://plato.stanford.edu/entries/olivi/ poglavje 5. Direct Realism]</ref>.

* MaurerLibéra, ArmandAlain A.de, "»''Srednjeveška filozofija zahoda''"«, Mohorjevazaložba družbaAristej, CeljeMaribor 20012007 {{COBISS|ID=11078886459204865}}

* OckhamMaurer, WilliamArmand A., "»''OperaSrednjeveška politicafilozofija zahoda''"«, prev. in ured.Mohorjeva Miladinovdružba, Marina, založba Demetra, ZagrebCelje 2001 {{COBISS|ID=1681011110788864}} {v hrvaščini}