Orange, Vaucluse: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 40:
Orange je bila prvotno galska naselbina ''Arausio'', pri kateri se je leta [[105 pr. n. št.|105 pred Kristusom]] odvijala [[bitka pri Aurasiu|bitka]], v kateri so plemena [[Kimbri|Kimbrov]] in [[Tevtoni|Tevtonov]] hudo porazila dve rimski legiji.
 
Rimsko naselbino so ustanovili leta [[35 pr. n. št.|35 pr. Kr.]] veterani druge galske [[rimska legija|rimske legije]] kot ''Colonia Julia Firma Secundanorum '''Arausio''''', ki je postala središče obsežnega ozemlja severne Provanse. Kraj, sprva poimenovan po galskem vodnem božanstvu, je šele kasneje dobil povezavo s sadjem [[pomaranča|pomaranče]]. V 4. stoletju je bila v njem ustanovljena škofija, ki je gostila dve sinodi ( v letih 441, 529). Slednja je bila pomembna zaradi [[Pelagij]]eve [[Pelagianizem|herezije]]. Škofija je obstajala vse do [[francoska revolucija|francoske revolucije]], ko je bila formalno ukinjena s [[konkordat (1801)|konkordatom]] leta 1801, konjeno ozemlje pa je bilo njeno pzemlje priključeno škofiji v Avignonu[[Avignon]]u.
 
Suvereni [[karolingi|karolinški]] grofje[[grof]]je Oranga, glej [[Oranjski]], so izvirali iz 8. stoletja, nasledstvo je prešlo na gospostvo [[Baux]], ki je postalo povsem neodvisno z razpustitvijo [[Arležansko kraljestvo|Arležanskega kraljestva]] po letu 1033. Leta 1163 je bil Orange znotraj [[Sveto Rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetorimskega cesarstva]] povzdignjen na raven [[Kneževina Orange|kneževine]].
 
Ko je [[Nassau]]ski grof [[Viljem I. Oranjski|Viljem Tihi]] podedoval naslov oranjskega kneza leta [[1544]], je sama kneževina bila vključena v posesti novonastale hiše [[Orange-Nassau]]. To jo je v času [[Francoske verske vojne|verskih vojn]] postavilo na protestantsko stran. Ob začetku [[Osemdesetletna vojna|osemdesetletne vojne]] leta [[1568]] je Viljem kot poveljnik vodil boj za Nizozemsko neodvisnost od Španije, po njegovi usmrtitvi leta [[1584]] pa ga je na tem mestu zamenjal njegov sin [[Mavricij Oranjski|Maurice Oranjski]], ki je utemeljil neodvisnost [[Republika združenih nizozemskih provinc|Republike nizozemskih provinc]], kasnejše [[Nizozemska|Nizozemske]], kateri še danes vlada rodbina Orange-Nassau. Princ Viljem Oranjski je vladal Angliji kot [[Viljem III. Angleški]] (1650-1702). Ime Orange se nahaja tudi drugod po svetu pod nizozemskim vplivom, npr. [[SvobodnaOranje|Slobodna država Oranje]] v [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]], tako so jo poimenovali [[Buri]], nekdanji naseljenci tudi nizozemskega porekla.
 
Mesto Orange je ostalo del razpršenih nassauških posesti vse do njegove osvojitve s strani francoskih sil pod [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]] [[1672]] med [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemsko vojno]], s [[Utrechtski mir|sporazumom]] v [[Utrecht]]u [[1713]] dokončno predan Franciji. Po francoski revoluciji je bil prvotno v departmaju [[Drôme (departma)|Drôme]], nato v [[Bouches-du-Rhône]], na koncu pa pristal v departmaju Vaucluse.