Jedrska magnetna resonanca: Razlika med redakcijama

V klasični sliki si lahko [[atomsko jedro]] predstavljamo kot [[električni naboj|nabito]] vrteče se telo, ki se obnaša kot drobcen [[magnet]]. Zunanje magnetno polje, v katerega vstavimo vzorec, povzroča [[navor]] na [[magnetni moment]] jedra, s katerim ga želi obrniti v smer zunanjega polja. Ker pa se jedro ob tem še vrti, se ne obrne v smer zunanjega polja, ampak začne okrog te smeri [[precesija|precesirati]] z značilno frekvenco, imenovano [[Larmorjeva frekvenca]]. Kot med smerjo magnetnega momenta jedra in smerjo zunanjega magnetnega polja pa je zaradi [[kvantizacija|kvantizacije]] [[vrtilna količina|vrtilne količine]] jedra kvantiziran. V primeru jedra vodika ¹H, ki ima [[spin]] 1/2, je lahko magnetni moment bodisi obrnjen v smer magnetnega polja, bodisi v nasprotno smer. Obe orientaciji se razlikujeta po [[energija|energiji]], energijska razlika med tema stanjema je 2μ'''B''', pri čemer je μ magnetni moment jedra, '''B''' pa [[gostota magnetnega polja]]. Kadar vzorca ne obsevamo z elektromagnetnim valovanjem, je v smer magnetnega polja usmerjeno malenkostno več jeder kot v nasprotno smer.

 

 

===Vzbujanje===