Ljubka Šorli: Razlika med redakcijama

Ljubka Šorli se je rodila očetu Luku, ki je bil strojar ter materi Alojziji, katera je bila s prva gospodinja, pozneje trgovka. Imela je brata ter dve sestri.<br />

Ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je družina Šorli umaknila k sorodnikom na Jesenice. Tam je Šorlijeva obiskovala osnovno šolo, ki jo kasneje nadaljevala v Tolminu, kjer je leta 1923 dokončala meščansko šolo. Oče je po prihodu iz vojske, leta 1925, umrl. Breme družine je padlo na mater, ki je odprla trgovino, kar je bila pobuda, da je Šorlijeva v letih 1923-25 obiskovala trgovsko šolo v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in se zaposlila v trgovini.<br />

Šorlijevo so zaradi narodnega delovanja in zvez z družino [[Premrl]] aretirali. Preživela je muke komisarja [[Collotti|Collottija]], nato pa je bila poslana v [[taborišče Zdravščina]] pri Gorici, kjer je preživela z mislijo: ''Skoz trplenje nas žlahtni usoda'' ter ''ena vera je, en klic: Svoboda''.<br />

8. septembra, ob razpadu [[Italija|Italije]], se je skupaj z otrokoma vrnila nazaj v [[Tolmin]]. Na osnovni šoli so ji ponudili učiteljsko mesto, kjer je obiskovala tudi učiteljski tečaj, ki so ga vodili [[Joža Lavrenčič]], [[Tine Debeljak]], [[Vinko Beličič]], [[Severin Šali]]. Nato je obiskovala učiteljski tečaj v Gorici, kamor se je vrnila leta 1946, sprva kot tajnica na slovenskem učiteljišču, nato pa po usposobljenostnemu izpitu, od leta 1948 pa do upokojitve 1975, poučevala skoraj v vseh vaseh goriške okolice.<br />