Ivan Meštrović: Razlika med redakcijama

Svojo mladost je preživel v goratem okolju [[Dalmacija|Dalmacije]], hkrati blizu morja in hkrati stran od njega. Usoda hrvaškega naroda je imela močno vlogo pri oblikovanju njegove osebnosti. Kot otrok je pasel ovce in poslušal pesmi, ki so se prenašale po ustnem izročilu. [[Ep]]e, [[ljudska pesem|ljudske pesmi]] in zgodovinske [[balada|balade]]. Še preden je imel priložnost videti pravi kip v trirazsežni obliki, je že začel ustvarjati iz [[les]]a in [[klamen|kamna]], saj so ga navdušili vsi ti epski junaki in njihova junaška dejanja. Med zimskimi večeri je njegova mama velikokrat recitirala (po spominu seveda) različne pesmi in [[psalm]]e iz [[Sveto pismo|Biblije]]. In ker je bil doma edino oče pismen, se je Ivan sam naučil brati in pisati pri dvanajstih letih, tako da je primerjal besedila iz domače Biblije s tistim, kar si je zapomnil, ko je mati govorila po spominu. Leta [[1899]] je na njegov nenavaden talent postal pozoren kamno-sek Pavle Bilinić in deček je šel živet, v njegovo delavnico, v [[Split]]. Tu je imel zagotovljen en obrok dnevno. Split je mesto, ki je zelo bogato posejano z grško in rimsko kulturo, zato je Meštrović preživel veliko prostega časa, ko je kopiral ta dela antične umetnosti. Pavlova žena, visokošolska učiteljica je pomagala Ivanu do izobrazbe, čeprav formalno ni obisokval šole. Devet mesecev kasneje pa se je nekneki lastnik rudnika iz Dunaju ponudil, da mu plača pot na Dunaj in šolanje na likovni akademiji. Ivan ni znal niti povedati niti ene nemške besede. Da bi stvari še poslabšali, pa tisti lastnik rudnika še ni držal svoje obljube, tako da so bili za ivana začetki na Dunaju izredno težki. Pa vendar je bi Dunaj v tistih časih okno v svet , tako da se je Ivan razvil psihično, kulturno in artistično. Čeprav se je upiral duhu in atmosferi Akademije, pa je občudoval enega profesorja. Arhitekta Otta Wagnerja.