Odnosi z javnostmi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ca:Relacions públiques |
m pp, Replaced: nek → neki |
||
Vrstica 9:
Prepoznavanje déležnikov je torej začetni korak razvoja vsakega programa odnosov z javnostmi (v stroki temu pravijo »risanje zemljevida déležnikov«). Vendar sam zemljevid déležnikov še ne pove, s kom lahko oziroma mora organizacija graditi odnose. Mnogi izmed teh déležnikov morda niti ne poznajo organizacije, morda niti tega ne vedo, da sploh obstaja. Ostali, ki se zavedajo obstoja organizacije, niso vsi enako pomembni za organizacijo in tudi organizacija ni enako pomembni za njih. Zato je déležnike pomembno razvrstiti po njihovem pomenu, zavedanju in komunikacijski aktivnosti. Šele takrat se lahko vprašamo, katere déležniške skupine tvorijo [[javnost]]i in torej razpravljajo in s tem dajejo organizacijam možnost, da se te vključijo v pogovor z njimi. Kajti z nikomer, ki nas ni pripravljen poslušati, ne moremo komunicirati, in obratno: z nikomer, ki ga nočemo poslušati, ne moremo komunicirati. [[Komuniciranje]] je torej dosti več kot sporočanje in [[informiranje|obveščanje]].
Pojem »public« - [[javnost]] tukaj nastopa namreč v pomenu skupine ljudi, ki zaznava
Pri ''»stikih z javnostjo«'' je osnovni namen določen kot vidnost subjekta, ki se bori za svojo prepoznavnost v enoviti [[javnost]]i (v smislu "''general public"'' ali ali splošnega javnega mnenja) in si poskuša prisvojiti največji možni delež medijskega prostora zase. Zato so praviloma končni domet »stikov z javnostmi« novinarji in bi torej bilo bolj pravilno govoriti kar o »stikih z novinarji«. Biti viden in znan naj bi bilo vredno truda zato, ker omogoča lažje predstavljanje zasebnih interesov kot splošnih, družbeno koristnih in zato vrednih »državne« podpore.
|