Pistacija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pp taksonomke,+ktgr |
m pp, Replaced: ponavadi → po navadi |
||
Vrstica 23:
Pistacija je bila del človeške prehrane že od poznega [[paleolitik]]a. Jedro se poje celo, pa naj bo plod svež, pražen ali soljen. Pistacija se uporablja v [[sladoled]]u, [[baklava]]h in ostalih [[sladice|sladicah]]. [[Iran]] je država, kjer so nasadi pistacije zelo bogati. Od tam ga je [[Rimsko cesarstvo]] prineslo v naše [[Mediteran|mediteranske]] kraje in kasneje v [[Avstralija|Avstralijo]] in [[Kalifornija|Kalifornijo]]. Pistacija je najverjetneje dobila ime po [[Perzija|perzijskem]] posojevalcu, katerega ime je bilo [[Pesteh]].
[[Lupina]] plodu pistacije je naravno bež barve, vendar se včasih za komercialne namene obarva v rdeče. V preteklosti so jih barvali, da bi skrili madeže obiralcev. Danes večino pistacij naberejo stroji, tako da lupine ostanejo cele in čiste. Nekateri kupci pa še vedno zahtevajo rdeče, ročno nabrane oreške. Drevesa so posajena v [[sadovnjak]]ih in so
Pistacija je zelo hranljiva, kajti vsebuje 20% [[beljakovina|beljakovin]], 50% mastnega [[olje|olja]], 20% [[ogljikov hidrat|ogljikovih hidratov]], 2% [[vlaknina|vlaknin]], [[kalij]], [[kalcij]], [[magnezij]] in [[železo]]. [[1 E-1 kg|100 g]] nam daje 600 [[kalorija|kalorij]].
| |||