Odprta koda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp, ktgr, en:Open source |
m pp, Replaced: Ponavadi → Po navadi |
||
Vrstica 1:
{{slog|newikificirano, manjkajo viri navedeni v angleškem članku}}
'''Odprta koda''' ({{jezik-en|Open source}}) je razvojna metodologija, ki ponuja praktično dostopnost do produktove kode (ugodnosti in znanje). Nekateri odprto kodo dojemajo kot enega izmed mnogih možnih pristopov načrtovanja, drugi pa jo smatrajo kot kritičen strateški element svojega delovanja. Preden je odprta koda postala širše sprejeta so razvijalci in proizvajalci uporabljali različne fraze za opis tega koncepta; izraz odprta koda je postal priljubljen z vzponom interneta, ki je omogočil dostop do različnih modelov produkcije, komunikacijskih poti in interaktivnih skupnosti.
Odprto kodni model delovanja in sprejemanja odločitev omogoča hkraten vnos dela, pristopov in prioritet ter se razlikuje od bolj zaprtih, centraliziranih modelov razvoja. Principi in prakse se
==Družba in kultura==
Vrstica 46:
Weblogi oz. blogi so še ena pomembna platforma za odprtokodno kulturo. Blogi so sestavljeni iz periodičnih, obratno kronološko razporejenih objav, pri čem uporabljena tehnologija omogoča, da se spletne strani lažje posodabljajo za kar ne rabimo znanja o oblikovanju, kodi ali prenosu podatkov. Korporacije, politične kampanje in ostale formalne organizacije so začele uporabljati ta orodja za posredovanje informacij, večino blogov pa še vedno uporabljajo posamezniki za osebno izražanje, politično organiziranje in socializacijo. LiveJournal in WordPress uporabljata odprtokodno programje, ki je dostopno javnosti, posamezniki pa ga lahko spreminjajo po lastnem okusu. Koda odprta ali ne, ta format predstavlja za ljudi spretno orodje za prisvajaje in predstavljanje kulture. Zaradi tradicionalnih spletnih strani je postala regulacija ilegalne reprodukcije kulture otežena, spremenljivost blogov pa omogoča še bolj nenadzorovano »odprto kodiranje«, saj lahko večji del populacije hitreje kopira materiale v javni sferi.
Razpravljalnice (messageboards) so še ena platforma, ki omogočajo odprtokodno kulturo. Razpravljalnice (tudi znane kot forumi) so spletni prostori, kjer se zbirajo ljudje s podobnimi interesi in objavljajo sporočila, katera lahko pripadniki skupnosti berejo in na njih odgovarjajo.
OpenDocument je oblika odprtih dokumentov ali datotek za shranjevanje in izmenjavo pisarniških dokumentov, kot so tekstovni dokumenti (poročila in knjige), preglednice, tabele in predstavitve. Organizacije in posamezniki, ki shranjujejo podatke v odprtih formatih (OpenDocument), se tako ognejo odvisnosti od enega progajalca programja in so prosti pri menjavi programje, če njihov trenutni prodajalec preneha delovati, zviša cene, spremeni programje ali pogoje licenciranja.
Vrstica 129:
Obstaja veliko splošno znanih ovir za podjetja za prehod na odprtokodno programje. Te ovire pa so prepričanje, da odprtokodne licence vsebujejo viruse, pomanjkanje formalne podpore in izobraževanja, hitre spremembe ter pomanjkanje dolgotrajnih načrtov. Večina teh ovir pa je povezanih s stopnjo tveganja. Kjub temu pa prav tako lastniški projekti na vsebujejo natančnih načrtov za prihodnost, vse odprtokodne licence niso enako virusne, veliko OSS-jevih projektov (še posebej operacijski sistemi) pa prinašajo dobiček iz plačane podpore in dokumentacije.
Veliko poslovnih modelov obstaja okrog odprtokodnega programja za zagotavljanje »popolnega produkta«, ki pomaga reducirati ta tveganja. »Popolni produkt«
Pogosto uporabljena poslovna strategija komercialnih odprtokodnih programskih podjetij je dvojno-licenčna strategija (Dual-Licence Strategy), katero uporabljajo tudi MySQL, Alfresco in drugi.
| |||