Narcis Mršić: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pp, Replaced: večih → več
Vrstica 3:
 
== Življenjepis ==
Mršićev oče je bil [[Hrvati|Hrvat]], mati pa Slovenka. Na [[Hrvaška|Hrvaškem]] je končal osnovno in srednjo šolo, potem pa vpisal študij biologije na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta [[1975]] in se zaposlil kot asistent na [[Biološki inštitut Jovana Hadžija|Biološkem inštitutu Jovana Hadžija]] [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] ter deloval na področjih [[gozdarstvo|gozdarstva]] in [[cenologija|fitocenologije]]. Doktoriral je leta [[1983]] s tezo o [[ekologija|ekologiji]], [[taksonomija|taksonomiji]] in cenologiji [[deževniki|deževnikov]] na dveh območjih [[Gorenjska|Gorenjske]] in postal izredni raziskovalec pri zoološki ekipi inštituta. Med leti 1988 in 1991 je bil znanstveni urednik za področje [[naravoslovje|naravoslovja]] ''[[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]'', deloval pa je tudi v uredniških odborih večihveč mednarodnih [[znanstvena revija|revij]]. Od leta 1992 je bil vodja raziskovalne skupine na projektih florističnih in favnističnih raziskav [[Slovenija|Slovenije]] ter sosednih regij, nekaj mesecev leta 1994 pa tudi nadomestni direktor inštituta. Leta 1995 je bil izvoljen za izrednega profesorja ekologije na Univerzi v Ljubljani. Zadnja leta svojega življenja je deloval kot svetovalec na Ministrstvu za znanost in tehnologijo in koordinator dolgoročnega projekta na temo naravne in kulturne dediščine Slovencev.
 
Njegove raziskave so se osredotočale na tri skupine živali: deževnike, [[dvojnonoge]] in [[plazilci|plazilce]], ukvarjal pa se je tudi s talnimi (edafskimi) organizmi kot celoto in njihovo vlogo v [[pedogeneza|pedogenetskih]] procesih. Zadnjih petnajst let ga je navduševala [[biotska raznolikost]] Slovenije in ugotovitev, da je s stališča biotske raznovrstnosti to območje »vroča točka« [[Evropa|Evrope]].