Odpre glavni meni

Spremembe

No change in size, pred 10 leti
m
pp, Replaced: večih → več
Leta [[843]] je Metz za kratek čas postal glavno mesto [[Lotaringija|Lotaringije]]. Po smrti [[Lotar II.|Lotarja II.]] ([[869]]) je večkrat bil predmet sporov med vzhodnim in zahodnim frankovskim kraljestvom, dokler ni v letu [[925]] pripadel Vzhodnemu kraljestvu in posledično [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetorimskemu cesarstvu]]. V 10. stoletju je v mestu narasel vpliv škofov, tako je spomladi [[1096]] Metz postal eno od izhodišč za [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]]. Proti koncu 12. stoletja se je začelo organizirati meščanstvo z željo po odpravi cerkvene prevlade nad prebivalstvom. Leta [[1207]] so bili imenovanih mestni predstavniki ''Tredecem jurati'', sprva še vedno pod vplivom škofa. Dodatno je bilo izbranih 25 predstavnikov različnih župnij, ki so predhodnjim pomagali v pravnih zadevah, poleg teh pa je bila izbrana tudi mestna aristokracija, takoimenovani ''Paraiges''. Drugo meščansko telo Komuna, ki je tako kot Paraige nastala v letu [[1297]], je skupaj z njimi oblikovala močno zvezo in sčasoma prevzela oblast nad mestom, ki je trajala vse do 16. stoletja. Mesto je bilo v tem času pogosto v boju za njegovo samostojnost; od 1324-27 proti vojvodom Luksemburga in Lorene kot tudi [[Trier]]skemu nadškofu, v 15. stoletju proti Franciji in Burgundskim vojvodom.
 
Leta [[1552]] se je Metz našel v središču bojev med svetorimskim cesarjem [[Karel V. (Sveto rimsko cesarstvo)|Karlom V.]] in Francozi. S sporazumom med nemškimi knezi in francoskim kraljem [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]] je Metz pripadel Franciji, z dokončnim sklepom v [[Vestfalski mir|Vestfalskem mirovnem sporazumu]]. Z izgradnjo citadele se je nova oblast zavarovala pred nezadovoljnimi meščani. Dosedanje Paraige-je je nadomestil kraljevi predstavnik guverner, predstavnika mestnih svetnikov je zamenjal rojalistični župan, Tredecem jurati pa je nadomestila kraljeva sodnija. Metz je postal glavno mesto začasne ''province treh škofij'': Metz, [[Toul]] in [[Verdun]], kasneje ([[1633]]) je zanjo bilo ustanovljeno vrhovno sodišče kot tudi Parlament. Z izgradnjo fortifikacije pod nadzorom arhitekta [[Sébastien Le Prestre de Vauban|Vaubana]] ([[1674]]) je postal eno najpomembnejših oporišč v tem delu Francije. V času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] je postal sedež novoustanovljenega departmaja [[Moselle]], med vojaško kampanjo večkrat oblegan s strani zavezniške vojske (1814-15). Med [[Francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] je bil glavni sedež francoskega armadnega korpusa pod poveljstvom [[François Achille Bazaine|Bazaine-a]]. Po večihveč bitkah se je [[27. oktober|27. oktobra]] [[1870]] Metz bil prisiljen predati nemškemu poveljniku [[Friderik Karel Pruski|princu Frideriku Karlu Pruskemu]] in s [[Frankfurtski mir|Frankfurtskim mirom]] tudi uradno postal nemški. Sledeč premirju z Nemčijo v [[Compiègne|Compiègnu]], ki je končalo prvo svetovno vojno, je francoska vojska vstopila v Metz novembra 1918, z [[Versaillski mir|Versaillskim mirom]] naslednje leto pa je tudi uradno bil vrnjen Franciji. Ponovno je bil okupiran s strani Nemčije med drugo svetovno vojno, od 1940 do 1944.
 
== Znamenitosti ==
303.341

urejanj