Ribosom: Razlika med redakcijama

Velikosti podenot navajamo običajno s ''svedbergi'' (S), ki so merilo za hitrost posedanja pri [[centrifugiranje|centrifugiranju]]. Pri [[evkarionti]]h so ribosomi večji (80 S) kot pri prokariontih (70 S). [[Mitohondrij]]i in [[kloroplast]]i imajo lastne ribosome (55 S). Kljub razlikam v velikosti so po sestavi in delovanju ribosomi iz različnih skupin [[organizem|organizmov]] zelo podobni. Pri sintezi proteinov delujejo kot [[katalizator]]ji, pri čemer [[encim]]sko funkcijo opravlja molekula rRNA v osrednjem delu ribosoma. Nekateri [[antibiotik]]i delujejo na ribosome, tako da celice ne morejo sintetizirati proteinov, ki jih rabijo, zato se njihova [[rast]] ustavi.

 

 

[[Kategorija:Biosinteza beljakovin]]