Odpre glavni meni

Spremembe

No change in size, pred 10 leti
m
dp/lt/wiki
'''Vera Albreht''', [[slovenciSlovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[prevajalec|prevajalka]], * [[12. 2.december]] [[1895]], [[Krško]], † [[25. 5.maj]] [[1971]], [[Ljubljana]].
 
==Življenjepis Življenje ==
 
[[Vera Albreht]] se je bila rojenarodila v znani [[družina|družini]] [[Kessler]], pri kateri so se zbirali takratni pomembni [[kulturnik|kulturniki]]i, med drugimi tudi [[Ivan Cankar]] in [[Oton Župančič]]. Njena mati je bila po rodu [[Nemci|Nemka]], kakor tudi vse sorodstvo po njeni strani, oče pa Slovenec. V očeh sorodnikov so veljali za manjvredne, bilo je imenitno, če si bil [[Nemec]], kajti [[Slovenec|Slovenci]] so zanje bili [[hlapec|hlapci]] in [[suženj|sužnji]].
Vera Albreht je odraščala v [[mesto|mestu]], na [[dežela|deželo]] je s svojimi sestrami odhajala le na počitnice k svojemu stricu.
 
Kot [[študent|študentka]] je živela na [[Dunaj|Dunaju]]u, kjer je študirala je na eksportni [[akademija|akademiji]], a je ni dokončala zaradi [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]].
Leta [[1919]] se je poročila s [[Franc Albreht|Franom Albrehtom]], manj znanim pesnikom, pripovednikom in publicistom.
 
Med obema [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] je aktivnodejavno sodelovala pri [[ženska|ženskem]] gibanju, v mednarodni Ligi za mir in svobodo idr.
 
Med [[narodnoosvobodilni boj|NOB]] je bila večkrat zaprta. 6. 1.januarja [[1944]] je bila celo internirana v [[koncentracijsko taborišče]] v [[Ravensbrück|Ravensbrücku]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] (osvoboditvi) sta se skupaj preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Tu je Vera Albreht delovala kot [[publicist|publicistka]] in pri [[PEN]]-u.
 
Svojo umetniško in življenjsko pot je končala leta [[1971]], stara 76 let, v Ljubljani.
 
== Delo ==
 
Svoje članke, [[proza|prozo]], [[pesem|pesmi]] (zlasti za mladino) je objavljala po [[revija|revijah]] in [[časopis|časopisih]] ([[Novi rod]], [[Ženski svet]], [[Zvonček]] idr.). Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je izdala več zbirk mladinske [[poezija|poezije]] in [[proza|proze]], pretežno tradicionalnega tipa.
Vera Albreht je znana tudi po prevajanju, iz nemščine v slovenščino, iz hrvaščine in srbščine v slovenščino.
 
=== Povzetki nekaterih najbolj znanih del ===
 
* '''''Nekoč pod Gorjanci'''''
* '''''Lupinica'''''
 
Lupinica je pravljica o plavolasi istoimenski deklici, ki je bila tako majhna, da jo je že rahel vetrič lahko odpihnil. Nekega dne je hodila po cesti, ko je kar naenkrat privihrala burja, jo dvignila visoko v nebo, tako da je pristala na krilu letala. Lupinico je letalo odneslo v neznane kraje med neznane ljudi. Držala se je je nesreča, tako da je potovala daleč proč od svojega doma. Z veliko ladjo je pripotovala celo na vzhod, med palme in črnce. Tam so jo iz usmiljenja medse sprejele živali: žirafa Uganda, noj Kiku, zebra Zula, slon Sambo, gazela Gala in ostali tovariši in tovarišice, ki so ji pomagali preživeti v kruti savani. Žirafa Uganda je zanjo skrbela kot lastna mati, ji prinašala hrano, jo negovala in iz srca imela rada. Lupinica je doživela mnogo hudega: kako je leopard pokončal gazelo Galo, smrt Ugande, kako se je Lupinica izgubila sredi savane in so jo ugrabili pavijani in še mnogo drugega. Vendar pa je ob sebi imela prijatelje, ki so ji vedno priskočili na pomoč, jo varovali, ji stali ob strani, jo tolažili in nenazadje ji preko lastovic, ki so pozimi prišle v tople kraje in spomladi spet odšle, omogočili varno pot domov. Zgodba se konča, ko lastovke odletijo, z njimi pa Lupinica in se tako končno po vseh pripetljajih vrne domov.
Z veliko ladjo je pripotovala celo na vzhod, med palme in črnce. Tam so jo iz usmiljenja medse sprejele živali: žirafa Uganda, noj Kiku, zebra Zula, slon Sambo, gazela Gala in ostali tovariši in tovarišice, ki so ji pomagali preživeti v kruti savani. Žirafa Uganda je zanjo skrbela kot lastna mati, ji prinašala hrano, jo negovala in iz srca imela rada. Lupinica je doživela mnogo hudega: kako je leopard pokončal gazelo Galo, smrt Ugande, kako se je Lupinica izgubila sredi savane in so jo ugrabili pavijani in še mnogo drugega. Vendar pa je ob sebi imela prijatelje, ki so ji vedno priskočili na pomoč, jo varovali, ji stali ob strani, jo tolažili in nenazadje ji preko lastovic, ki so pozimi prišle v tople kraje in spomladi spet odšle, omogočili varno pot domov.
Zgodba se konča, ko lastovke odletijo, z njimi pa Lupinica in se tako končno po vseh pripetljajih vrne domov.
 
* '''''Babica in trije vnučki'''''
To je pravljica o babici, ki je sama skrbela za tri fante vnuke. Ni jim imela kaj dati v usta, zato jih je s težkim srcem poslala po svetu. Ko jih je objokovala se je k njej z neba spustila zvezda, ki ji je obljubila, da bo vnuke varovala, če ji posodi njeno srce. Tri fantiče je bilo v temnem gozdu neizmerno strah, vendar pa je nanje pazila zvezda. Ko so tavali po svetu, so prišli do prve vasi, v kateri je živel črn možakar kovač. Potegnil je najstarejšega v svojo kovačnico. Druga dva potrta vnuka sta prišla do naslednje vasi, kjer je mlinar pograbil drugega vnuka v svoj mlin. Ostal je le najmlajši in ko je prišel do tretje vasi, ga nobeden ni maral za hlapca, saj je bil premajhen. Ko je njegov jok slišala zvezda, ga je obiskala in ponesla domov k babici. Babica pa ga je kruto odslovila, ko pa je to zvezda slišala, je postajala vedno bolj bleda in babici se je vračalo srce. Babica je veselo objela svojega vnučka in mu obljubila, da bosta poiskala ostala dva brata. Odpravila sta se na pot in prišla do kovačnice, kjer je najstarejši vnuk ravno koval konja. Ko je zagledal babico in bratca je odvezal konja in odbrzeli so naprej. Prišli so še do mlina in s seboj vzeli drugega brata. Ko so prišli domov, so se spodtaknili ob kamen, vendar pa je to bila zvezda, ki ji je ugasnilo srce. Babici se je zasmilila in tako ji je za zmeraj podarila svoje srce, rekoč, da je že stara, zvezda pa je mlada in polna življenja. Vnučki so bili žalostni, ker se babica ni več prebudila, vendar pa jim je zvezda poslala tri svetle žarke, da so se naselili v srcih nesrečnih sirot.
 
== Bibliografija ==
 
'''PROZAProza'''
 
*[[1957]] in več izdaj – [[Lupinica]] (mladinska proza)
*[[1964]] – [[Babica in trije vnučki]] (mladinska proza)
 
'''POEZIJAPesništvo'''
 
*[[1950]] – [[Mi gradimo]] (mladinske pesmi)
*[[1978]] – [[Dobro jutro]] (mladinske pesmi)
 
=== Nekatera dela, ki jih je prevajala ===
* [[1966]] - [[Oblaček - ovčica]]; avtor: Fred Rodrian (kratka proza)
* [[1974]] - [[Vetrova uspavanka : pesmi in pravljice]]; avtor: Desanka Maksimović
 
== Viri in literatura ==
'''Viri:'''
* http://www.os-fa.si/index.php?option=com_content&task=view&id=16&Itemid=33
* Irena Novak Popov. Antologija slovenskih pesnic 2. Ljubljana: Založba Tuma, 2005.
 
== Glej tudi ==
 
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznamslovenska slovenskihmladinska pesnikovknjiževnost]]
* [[Seznamseznam slovenskih pisateljevpesnikov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
 
{{DEFAULTSORT:lifetime|1895|1971|Albreht, Vera}}
 
{{DEFAULTSORT:Albreht, Vera}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1895]]
[[Kategorija:Umrli leta 1971]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]