Krajinsko slikarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pp, Replaced: [[Image: → [[Slika: (7)
Vrstica 10:
== Razvoj krajine ==
===Antika===
[[ImageSlika:Pompejanischer Maler um 10 20 001.jpg|thumb|Krajinska [[freska]] iz Pompejev]]
Zametke krajine najdemo že v [[stari Egipt|staroegipčanskem]] stenskem [[slikarstvo|slikarstvu]], vendar pa je perspektivne pejsaže ustvarilo šele [[antična Grčija|grško]] slikarstvo v obdobju [[helenizem|helenizma]]. To lahko ugotovimo sicer le iz rimskih posnetkov, ki so se ohranili v [[Pompeji|Pompejih]], [[Herkulanum|Herkulanumu]] in [[Rim|Rimu]], pa tudi po opisih [[antika|antičnih]] piscev. Grška umetnost je dodobra razvila [[iluzionizem|iluzionistično]] krajino z zelo uspešnim perspektivičnim poglabljanjem prostora. To zvrst slikarstva so gojili tudi v [[antični Rim|Rimu]], ohranilo in razvilo pa jo je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] slikarstvo.
Vrstica 19:
<br>
<br>
[[ImageSlika:Les Très Riches Heures du duc de Berry aout.jpg|thumb|[[Iluminacija]] iz Sijajnega horarija vojvode Berryjskega]]
[[ImageSlika:Konrad Witz 008.jpg|thumb|left|Konrad Witz, Čudežni ribolov (1444)]]
Predvsem na [[Flamska|Flamskem]] in [[Nizozemska|Nizozemskem]], pa tudi v [[Lombardija|Lombardiji]] in [[Toskana|Toskani]], so v [[14. stoletje|14.]], [[15. stoletje|15.]] stoletju nastajale vedno bolj [[realizem|realistične]] podobe krajine z obvladovanjem perspektivičnega poglabljanja prostora. Vendar ne poznamo še samostojnega pejsaža. V najbolj razvitih delih (Knjiga o zaljubljenem srcu, [[Sijajni horarij vojvode Berryjskega]]) gre za krajinsko ozadje, ne pa za čisto krajino. Podobno velja za prvi krajinski [[portret]], upodobitev [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]] z okolico na sliki slikarja [[Konrad Witz|Konrada Witza]] Čudežni ribolov.
<br>
Vrstica 29:
===Renesansa===
V [[Renesansa|renesansi]] se je zanimanje stopnjevalo. Odkritje linearne perspektive in nagli razvoj zračne perspektive sta omogočila povsem realno krajino, ki pa tudi tu še dolgo ni presegla vloge ozadja.
[[ImageSlika:Albrecht Altdorfer 007.jpg|thumb|left|Albrecht Altdorfer, Donavska krajina pri Regensburgu]]
[[ImageSlika:Pieter Brueghel de Oude - De val van Icarus.jpg|thumb|Pieter Brueghel st., [[Ikar]]ov padec]]
Aktivno so jo razvijali nizozemski [[slikar|slikarji]] ([[Jan van Eyck]], [[Robert Campin]], [[Hans Memling]], [[Joachim Patinir]]...), predstavniki [[Donava|donavske]] [[šola|šole]] ([[Albrecht Altdorfer]], [[Huber]]..) in [[Benetke|beneški]] mojstri ([[Giorgione]], [[Tizian]], [[Jacopo Bassano]]...). Do [[16. stoletje|16. toletja]] so čiste krajine nastajale le kot študije in avtorjevi osnutki. Najodličnejše te vrste predstavljajo [[Leonardo da Vinci|Leonardove]] študije in [[Albrecht Dürer|Dürerjevi]] [[akvarel]]i. Prvi čisti pejsaž, Donavska krajina pri [[Regensburg|Regensburgu]], Albrechta Altdorferja je ohranjena šele iz leta [[1520]]. V drugi polovici 16. stoletja se je krajina naglo razvijala in dosegla enega od vrhuncev v delih [[Pieter Brueghel|Pietra Brueghla]] starejšega.
<br>
Vrstica 43:
<br>
===Barok in klasicizem===
[[ImageSlika:Paul Bril 001.jpg|thumb|Fantastična gorska pokrajina Paula Brila]]
V [[barok|baroku]] sta se jasno oblikovali dve smeri. Idealizirana krajina, ki so jo gojili predvsem v [[Italija|Italiji]] ([[Adam Elsheimer]], [[Paul Bril]], [[Annibale Carracci]], [[Nicolas Poussin]]..) in realistična krajina nizozemskih mojstrov ([[Jan van Goyen]], [[Jacob van Ruisdael]], [[Salomon van Ruysdael]], [[Meindert Hobbema]]...). V [[17. stoletje|17. stoletju]] sta jo pomembno obeležila [[Peter Paul Rubens]] in [[Rembrandt]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] se je pejsaž ohranjal še na Nizozemskem in Beneškem, dokler ga ni [[klasicizem]] potisnil ob rob in kasneje [[neoklasicizem]] dokončno potisnil med manjvredne motivne zvrsti.
[[ImageSlika:Claude Monet 037.jpg|thumb|Claude Monet, Mak]]
 
===19. stoletje===