Dvorec Nymphenburg: Razlika med redakcijama

 

'''Dvorec Nymphenburg''' ({{lang-de|Schloss Nymphenburg}}) je [[Barok|baročna]] palača v [[München|Münchnu]], [[Bavarska]], [[Nemčija]]. Palača je služila kot poletna rezidenca [[Bavarska|bavarski]]h vladarjev.

 

==Zgodovina==

 

Izgradnjo palače je naročil vladar [[Ferdinand Maria]] kot darilo ženi [[Henrietta Adelaide Savojska|Henrietti Adelaide]] ob rojstvu njunega sina in dediča [[Maksimilijan II Emanuel|Maksimilijana Emanuela]] leta [[1664]]. Za arhitekta je izbral [[Italija]]na [[Agostino Barelli|Agostina Barellija]], ki je dokončal centralni del leta [[1675]]. <ref>{{cite web | title = Opis Nymphenburga | url=http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2007/2f/muenchen/nymphenburg.html}}</ref> Okrog leta [[1701]] je nato sin [[Maksimilijan II Emanuel|Maksimilijan Emanuel]], ki je do takrat že prevzel prestol, naročil arhitektoma [[Enrico Zuccalli|Enricu Zuccalli]]ju in [[Giovanni Antonio Viscardi|Antoniu Viscardiju]], da dvorec podaljšata z dodajanjem dodatnih paviljonov in galerij. Tako sta bila dodana po dva paviljona na severno in južno stran.

 

==Palača==

 

Palača je skupaj s pripadajočim parkom velika znamenitost [[München|Münchna]]. ''Kamnito dvorano'' (Steinerner Saal) krasijo stropne poslikave [[Johann Baptist Zimmermann|Johanna Baptista Zimmermann]]a in dekoracije [[François de Cuvilliés|Françoisa de Cuvilliésa]]. Kamnita dvorana je kot velika sobana, saj zaseda tri nadstropja centralnega paviljona palače.

Nekatere sobane še zmeraj kažejo svoje [[barok|baroč]]ne okrase, medtem ko so bile ostale kasneje predelane v slogu [[rokoko]]ja ali [[Neoklasicizem|neoklasicizma]]. Bivša mala jedilnica v južnem delu paviljona danes gosti ''Galerijo lepot'' kralja [[Ludvik I Bavarski|Ludvika I Bavarskega]]. Paviljon tudi gosti rojstno hišo kralja [[Ludvik I Bavarski|Ludvika II Bavarskega]].

 

 

Dvorne konjušnice vsebujejo enega najpomembnejših muzejev starih kočij in vozov, ki se imenuje ''Marstallmuseum''. Konjušnice so tudi odigrale pomembne zgodovinske vloge. Kočija francoskega kronanja je bila na primer uporabljena pri kronanju cesarja [[Karel VII|Karla VII]] leta [[1742]]. Med glavnimi zanimivostmi muzeja so veličastne kočije in vozovi kralja [[Ludvik II Bavarski|Ludvika II]].

==Park==

 

 

Park je velik 800 hektarjev in se je leta [[1671]] imenoval ''Italijanski vrt''. Arhitekt [[Dominique Girard]], učenec [[André Le Notrê|Andréja Le Notrêja]], ga je povečal in preuredil v francoskem slogu. Dokončno različico parka je ustvaril [[Friedrich Ludwig von Sckell]], ki je park predelal na angleški način v začetku 19. stoletja, zato se park danes pojavlja pod imenom [[Angleški vrt]]. Ohranil je glavne elemente [[barok|baroč]]nega vrta (npr. Veliki parter). Park deli dolg kanal po glavni osi, ki vodi od palače do marmornate kaskade na zahodu, ki jo krasijo kamnite podobe grških bogov. Na obeh straneh kanala se nahajata dve jezeri. ''Dörfchensko jezero'' so postavili pod [[Maksimilijan III|Maksimilijanom III Jožefom]], medtem ko je ''Salettl'' (postavljen [[1799]]) služil kot atrakcija za otroke [[Maksimilijan IV|Maksimilijana IV Jožefa]]. Salettl so sicer predelali iz bivšega živalskega vrta za eksotične živali (menagerie) v kočo z majhnim vrtom.

Blizu starega arboretuma je prehod severno od Velikega parterja, ki vodi do velikega ''Botaničnega vrta'' v [[München|Münchnu]].

 

 

==Javni prevoz==

 

Palačo je mogoče obiskati z javnim prevozom. Za to je potrebno vstopiti na [[tramvaj]] št. 17 v smeri Amalienburgstraße. Linija vozi mimo mestnega jedra, kjer ustavi pri [[Stachus]]u (Karlovem trgu) in glavni železniški postaji. Od centra do palače pelje [[tramvaj]] ok. 20 minut.