Vilijem iz Ockhama: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 25:
'''Vilijem iz Ockhama''' ('''William of Ockham''', tudi '''Occam''', '''Hockham''', {{IPAEng|ˈɒkəm}}; [[latinščina|latinsko]] ''Guilhelmi Ockam'' ali ''Guillermi de Ockam'', s častnim nazivom "''Doctor Invincibilis''", Nepremaglijivi doktor), [[angleži|Angleški]] [[frančiškani|frančiškan]] in [[sholastika|sholastični]] [[filozof]], * okoli [[1288]], [[Ockham]], okrožje [[Surrey]], [[Anglija]], † okoli [[1348]]<ref>točnega leta rojstva in smrti ni mogoče določiti</ref>.
 
Poleg [[Ibn Rušd|Averroesa]], [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] in [[Duns Škot|Dunsa Škota]] velja za enega najvplivnejših filozofov srednjega veka, hkrati pa zaznamuje obdobje konca [[sholastika|sholastike]]. Velja za zagovornika [[nominalizem|nominalizma]], sholastnične filozofske smeri, ki zagovarja obstoj samo [[partikularije|posameznosti]] (partikularij), za [[univerzalije|splošnosti]] pa trdi, da se nahajajo samo v imenih, ne pa realno. Vilijem Ockham ne zagovarja najskrajnejše [[Roscelin]]ove pozicije "''glasovnega''" nominalizma, ki trdi, da so univerzalije zgolj izgovorjeni glasovi, pač pa ga ohranja v okviru [[konceptualizma]] mentalnih konceptov in v tem smislu predhaja moderni [[fizikalizem]]<ref>preveri</ref>. Stvari, npr. kozarci, si niso podobni zato, ker bi bilo njihovo prepoznavanje udeleženo na obstoju transcendentne univerzalije (skrajni realizem ali [[platonizem]]) ali na nekem skupnem abstraktnem bistvu (zmerni realizem), temveč so si podobni iz lastnosti sleherneslehernega individualnega kozarca samega,. univerzalnoUniverzalno spoznanje o njihovi podobnosti, njihovem prepoznanju, da gre v vseh primerih za kozarec, pa je mentalni koncept.
 
Pripisuje se mu vplivno raziskovalno načelo t.i. "''[[Ockhamova britev]]''" (ne pomnožuj bitnosti po nepotrebnem), ki pa je avtorsko nedorečeno in starejšega izvora<ref>pojavi se vsaj generacijo prej s [[Peter Olivi|Petrom Olivijem]], glej [http://plato.stanford.edu/entries/olivi/ poglavje 5. Direct Realism]</ref>.