Vilijem iz Ockhama: Razlika med redakcijama

}}

 

 

Poleg [[Ibn Rušd|Averroesa]], [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] in [[Duns Škot|Dunsa Škota]] velja za enega najvplivnejših filozofov srednjega veka, hkrati pa zaznamuje obdobje konca [[sholastika|sholastike]]. Velja za zagovornika [[nominalizem|nominalizma]], sholastnične filozofske smeri, ki zagovarja obstoj samo [[partikularije|posameznosti]] (partikularij), za [[univerzalije|splošnosti]] pa trdi, da se nahajajo samo v imenih, ne pa realno. Vilijem Ockham ne zagovarja najskrajnejše [[Roscelin]]ove pozicije "''glasovnega''" nominalizma, ki trdi, da so univerzalije zgolj izgovorjeni glasovi, pač pa ga ohranja v okviru [[konceptualizma]] mentalnih konceptov in v tem smislu predhaja moderni [[fizikalizem]]<ref>preveri</ref>. Stvari, npr. kozarci, si niso podobni zato, ker bi bilo njihovo prepoznavanje udeleženo na obstoju transcendentne univerzalije (skrajni realizem ali [[platonizem]]) ali na nekem skupnem abstraktnem bistvu (zmerni realizem), temveč so si podobni iz lastnosti sleherne individualnega kozarca samega, univerzalno spoznanje o njihovi podobnosti, njihovem prepoznanju, da gre v vseh primerih za kozarec, pa je mentalni koncept.