Manihejstvo: razlika med redakcijama

dodanih 1.131 zlogov ,  pred 12 leti
m
brez povzetka urejanja
m (slog)
m
'''Manihejstvo''' je [[gnosticizem|gnostična]] [[religija]], ki jo je v [[3. stoletje|tretjem stoletju]], ki je na svojem vrhuncu obstoja v [[4. stoletje|4. stoletju]] po takratnem [[Sasanidi|Perzijskem cesarstvu]] in njegovem obrobju širil [[prerok]] [[Mani]] (216 - 277). Na vrhuncu obstoja je manihestvo ustrezalo tipologiji [[svetovna religija|svetovne religije]], saj je z [[misjijonarstvo|misijonarsko]] dejavnostjo iz [[Perzija|Perzije]] razširilo vse do [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in [[Etiopija|Etiopije]] na zahodu ter preko [[Srednja Azija|Srednje Azije]] ob [[Svilena pot|Svileni poti]] vse do severnih delov [[Kitajska|Kitajske]] na vzhodu<ref>Eliade 1996, str. 234</ref>.
'''Manihejstvo''' je [[verski nauk]], katerega ga nekateri prištevajo med [[krščanstvo]], drugi pa ga označujejo za samostojno religijo. Ustanovitel ga je [[Mani]] iz [[Perzija|Perzije]], ki je poznal [[heretično krščanstvo]].
 
[[Krščanstvo]] ni bila edina religija, ki se je ostro odzvala na manihejstvo kot obliko [[herezija|herezije]]. Ostro so ga kritizirali in preganjali še [[novoplatonizem|novoplatonisti]]<ref>Plotin</ref>, perzijski [[zaratustrstvo|magi]], [[Judje]] in [[muslimani]]<ref>Eliade 1996, str. 234</ref>.
 
Manihejska sinteza vsebuje mnogo elementov ostalih religij ([[sinkretizem]]). ...
Mani je sam dobival posebna razodetja in po njih tudi učil. Glavno načelo tega nauka je [[dualizem]]: vedno obstajata dve enakovredni [[počelo|počeli]] (dobro in slabo). V manihejstvu ima [[Jezus Kristus|Jezus]] status [[prerok]]a, ki pa ni isti kot trpeči Kristus.
 
Najbolj znan pristaš je bil [[Sveti Avguštin]], ki je bil v tem gibanju devet let; pozneje se je spreobrnil v tradicionalno krščanstvo.
 
== Literatura ==
* [[Mircea Eliade|Eliade, Mircea]], ZGODOVINA RELIGIOZNIH VEROVANJ IN IDEJ 2, DZS, Ljubljana, 1996, str. 228-34 {{COBISS|ID=59577856}}
* [[Mircea Eliade|Eliade, Mircea]], ZGODOVINA RELIGIOZNIH VEROVANJ IN IDEJ 3, DZS, Ljubljana, 1996, str. 228-34 {{COBISS|ID=59577856}}
 
{{reli-stub}}