Pitagora: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Odisej (pogovor | prispevki)
+ vsebina, - stub
Odisej (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Kapitolinischer Pythagoras adjusted.jpg |napis=Pitagora}}
 
'''Pitagora''' (tudi '''Pitagoras''') [pitágora/pitágoras] ([[stara grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Πυθαγόρας}}: Pitagóras), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]], [[matematik]] in [[mistik]], * [[582 pr. n. št.]], otok [[Samos]], [[Jonija]], [[Grčija]], † [[496 pr. n. št.]], [[Metapont]]. Iz poznih [[Pitagorovih življenjepisov]] sicer ni mogoče ugotoviti skoraj ničesar, kar bi bilo zgodovinsko gotovo. Domnevno je bil sin premožneža Mnesarchosa.
 
== Življenje ==
{{glavni|pitagorejstvo}}
 
Pitagora je bil [[Tales]]ov sodobnik. Že v mladih letih naj bi zaradi ostre, samodrške [[vladavina|vladavine]] samoškega [[vladar]]ja [[Polikrat]]a zapustil Samos. Označiti bi ga bilo mogoče za verskega [[odpadnik]]a, ki je Samos zapustil, da bi drugod ustanovil [[sekta|sektaško]] [[kolonija|kolonijo]].
 
Zdi se, da se je s Samosa preselil v [[Dorija|dorsko]] [[kolonija|kolonijo]] [[Kroton]] v južni [[Italija|Italiji]], ki je veljala za eno najbolj najbolj veličastnih v tistem delu sveta. To naj bi bilo leta [[529 pr. n. št.]]. TaUstanovil je šolo, ki je doživela velikanski uspeh, saj je pitagorejsko sporočilo prinašalo nov, [[mistika|mistični]] in [[asketizem|asketski]] pogled na življenje. Najbrž je šola kmalu dobila opazno politično moč, kar je povzročilo upor. Napadli naj bi stavbo, v kateri je šola imela sedež, in umorili naj bi skoraj vse najpomembnejše člane bratovščine.
 
Pitagora naj bi se čudežno rešil z begom v [[Lokre]], od tod naj bi se nato preselil v [[Tarant]], kasneje pa v [[Metapont]], kjer naj bi umrl.
Vrstica 14 ⟶ 13:
 
== Delo ==
{{glavni|pitagorejstvo}}
 
Pitagoro izvedenci preučujejo, da bi spoznali tako izvor sodobne znanosti, ki ga je iskati v njegovih matematičnih dognanjih, kot splošno grško razmišljanje, ki ga je zaslediti v njegovih [[gastronomija|gastronomskih]] nagnjenjih. <ref>Davies, Norman (1997): Europe - A History, Pimlico, London, str. 109.</ref> Pitagorejska šola si kot cilj ni zastavila znanstvenih raziskav, ampak uresničitev določene oblike življenja, v skladu s katero znanstveno raziskovanje ni bilo cilj, ampak sredstvo.