Pitagora: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: zh-yue:畢達哥拉斯 |
+ vsebina, - stub |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Kapitolinischer Pythagoras adjusted.jpg |napis=Pitagora}}
'''Pitagora''' (tudi '''Pitagoras''') [pitágora/pitágoras] ([[stara grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Πυθαγόρας}}: Pitagóras), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]], [[matematik]] in [[mistik]], * [[582 pr. n. št.]], otok [[Samos]], [[Jonija]], [[Grčija]], † [[496 pr. n. št.]], [[Metapont]]. Iz poznih [[Pitagorovih življenjepisov]] sicer ni mogoče ugotoviti skoraj ničesar, kar bi bilo zgodovinsko gotovo.
== Življenje
{{glavni|pitagorejstvo}}
Pitagora je bil [[Tales]]ov sodobnik. Že v mladih letih
Zdi se, da se je s Samosa preselil v [[Dorija|dorsko]] [[kolonija|kolonijo]] [[Kroton]] v južni [[Italija|Italiji]]. To naj bi bilo leta [[529 pr. n. št.]]. Ta je doživela velikanski uspeh, saj je pitagorejsko sporočilo prinašalo nov, [[mistika|mistični]] in [[asketizem|asketski]] pogled na življenje. Najbrž je šola kmalu dobila opazno politično moč, kar je povzročilo upor. Napadli naj bi stavbo, v kateri je šola imela sedež, in umorili naj bi skoraj vse najpomembnejše člane bratovščine.
Znan je njegov [[Pitagorov izrek]], ki velja za pravokotni [[trikotnik]]:▼
Pitagora naj bi se čudežno rešil z begom v [[Lokre]], od tod naj bi se nato preselil v [[Tarant]], kasneje pa v [[Metapont]], kjer naj bi umrl.
Učil naj bi se pri [[Anaksimander|Anaksimandru]] ali celo pri Talesu. Živel in se učil naj bi se tudi v [[Egipt]]u in potoval po Vzhodu, toda o njegovih poteh nimamo trdnega dokaza. Zaradi čaščenja, ki so ga učenci izkazovali Pitagoru, so se o njem začele spletati številne legende, tako da so se zgodovinske poteze njegovega lika kmalu zabrisale.<ref>Reale, Reale (2002): Zgodovina antične filozofije, - 1. del, Studia humanitatis, Ljubljana, str. 72</ref>
== Delo ==
Pitagoro izvedenci preučujejo, da bi spoznali tako izvor sodobne znanosti, ki ga je iskati v njegovih matematičnih dognanjih, kot splošno grško razmišljanje, ki ga je zaslediti v njegovih [[gastronomija|gastronomskih]] nagnjenjih. <ref>Davies, Norman (1997): Europe - A History, Pimlico, London, str. 109.</ref> Pitagorejska šola si kot cilj ni zastavila znanstvenih raziskav, ampak uresničitev določene oblike življenja, v skladu s katero znanstveno raziskovanje ni bilo cilj, ampak sredstvo.
Njegovo delo je sicer nemogoče ločiti od ostalih pitagorejcev, ker Pitagora sam ni napisal ničesar. Tudi domnevno njegove knjige, Tri knjige in Zlati verzi, so skoraj zagotovo ponaredki s konca antike ali iz prvih stoletij krščanske dobe. <ref>Reale, Reale (2002): Zgodovina antične filozofije, - 1. del, Studia humanitatis, Ljubljana, str. 71</ref>
=== Matematika ===
: <math> c^{2} = a^{2} + b^{2} \!\, , </math>
Vrstica 14 ⟶ 28:
kjer sta ''a'' in ''b'' [[kateta|kateti]], ''c'' pa [[hipotenuza]]. To je verjetno najbolj znan pojem iz celotne [[geometrija|geometrije]]. Posplošila sta ga [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] in [[Evdoks]]. Prvi ga naj bi po [[Evdem]]u celo dokazal pred Evdoksom. Za [[pravokotni trikotnik]] ga je dokazal [[Evklid]] v ''Elementih''. Uporabljali so ga že Egipčani v [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletju pr. n. št.]]
Pitagora je učil, da sta [[število]] in [[mera]] bistvo stvari. Znana so njegova števila. Raziskoval je [[prijateljsko število|prijateljska števila]]. V sorodstvu števil [[220 (število)|220]] in [[284 (število)|284]], ki sta križno enaki vsoti svojih [[delitelj]]ev, je videl prispodobo človeškega prijateljstva. Težko je reči, kaj je bila zasluga samega Pitagore in kaj so naredili njegovi številni učenci, še posebno pa [[Filolaj]].
Pitagorejci so prvi odkrili, da <math>\sqrt{2}</math> se ne more izraziti z razmerjem dveh števil. Tako ne obstaja [[ulomek]], naj bo še tako zapleten, ki bi dal zmnožek 2, če ga množimo s samim seboj. To je dokazal tudi Evklid.▼
=== Zvok ===
daljša od druge, je bil zvok, ki ga je oddajala, ravno za [[oktava|oktavo]] nižji. Če je bilo razmerje strun 3/2, se je slišal glasbeni interval, imenovan [[kvinta]], in če je bilo razmerje 4/3, je bilo slišati [[kvarta|kvarto]]. Ton je bil višji tudi, če so struno bolj napeli. Po zaslugi teh opažanj je proučevanje zvoka edino poglavje v [[fizika|fiziki]], kjer se grški pogledi niso spremenili do danes. Iz teh proučevanj je izhajalo njegovo prepričanje, da temelji vse stvarstvo na številih in njihovih razmerjih. ▼
▲Pitagora se je ukvarjal tudi z [[zvok]]om. Odkril je, da se [[struna|strune]] na [[glasbilo|glasbilih]] oglašajo višje, če jih skrajšamo. Odkril je tudi, da se lahko višina tona preprosto primerja z dolžino. Če je bila, na primer, struna dvakrat daljša od druge, je bil zvok, ki ga je oddajala, ravno za [[oktava|oktavo]] nižji. Če je bilo razmerje strun 3/2, se je slišal glasbeni interval, imenovan [[kvinta]], in če je bilo razmerje 4/3, je bilo slišati [[kvarta|kvarto]]. Ton je bil višji tudi, če so struno bolj napeli. Po zaslugi teh opažanj je proučevanje zvoka edino poglavje v [[fizika|fiziki]], kjer se grški pogledi niso spremenili do danes. Iz teh proučevanj je izhajalo njegovo prepričanje, da temelji vse stvarstvo na številih in njihovih razmerjih.
▲Pitagorejci so prvi odkrili, da <math>\sqrt{2}</math> se ne more izraziti z razmerjem dveh števil. Tako ne obstaja [[ulomek]], naj bo še tako zapleten, ki bi dal zmnožek 2, če ga množimo s samim seboj. To je dokazal tudi Evklid.
=== Astronomija ===
Pitagora je prvi spoznal, da sta [[zvezda|zvezdi]] [[Danica]] (''Phosphorus'') in [[Venera|Večernica]] (''Hesperus'') ena zvezda. Po tem so ji nadeli ime Afrodita, danes pa jo poznamo kot [[planet]] [[Venera (planet)|Venero]]. Prvi je tudi opazil, da [[Luna|Lunin]] [[tir]] ne leži v ravnini [[Zemlja|Zemljinega]] [[ekvator]]ja, ampak leži poševno nanjo. Prvi je trdil, da je Zemlja okrogla. Prvi je tudi opozoril, da se [[Sonce]], Luna in takrat znani planeti ne gibljejo z nepremičnimi zvezdami, ampak gredo vsak po svoji poti. Tako se je rodila misel, da so poleg nebesne krogle, ki jo je vzel [[Anaksimander]], potrebne še dodatne krogle za različne planete. Število krogel za opis [[gibanje|gibanj]] planetov je pri različnih avtorjih pozneje 700 let naraščalo, dokler se jih ni [[Johannes Kepler|Kepler]] znebil.
=== Prehranjevanje ===
Pitagorova verska načela so upoštevali tudi pri prehranjevanju. Njegovo osrednje vodilo je bilo koncept [[metempsihoze]], kar pomeni transmigracija duše, ki lahko po smrti preide z enega na drugega človeka ali z osebe na žival. Zato je nasprotoval božjemu darovanju živali in je zagovarjal uporabo dišav in začimb. Začimbe so bile potemtakem povezava z nebesi, medtem ko [[fižol]], zlasti [[bob]], povezava s [[Hades]]om, podzemljem. Zlasti zastran oblike teh rastlin, ki so jih pitagorejci videli kot nekakšno lestev iz podzemlja. <ref>Davies, Norman (1997): Europe - A History, Pimlico, London, str. 109.</ref>
Živali so delili po koristnosti. Medtem ko so prašiče in koze označili za škodljive okolju in dovolili prehranjevanje z njimi, so za, na primer, ovce in vole, menili, da so koristni, ker dajejo volno oziroma pomagajo pri obdelavi polj, zato je bilo uživanje njihovega mesa prepovedano.
Tako je [[Empidokles]] iz Akragasa po sloviti zmagi na [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta 496 pr. n. št. zavrnil božje darovanje goveda in je namesto tega sežgal sliko vola, ki so jo naslikali z uporabo olja in zelišč.
Pitagorejci so verjeli, da je prehranjevanje sestavni del [[etika|etike]].
== Viri ==
<references />
== Glej tudi ==
Vrstica 42 ⟶ 69:
{{Grška matematika}}
[[Kategorija:Rojeni leta 582 pr. n. št.]]
| |||