Mladinski opus Josipa Vandota: Razlika med redakcijama

Za Vandotove mladinske pripovedke je značilen '''arhaiziran jezik''' in močna uporaba '''lokalizmov''', kar pravljičnemu gorskemu svetu in njegovim junakom v pripovedih daje čar davnega pravljičnega sveta iz ''babičine skrinje''.

 

Verjetno nosi glavno krivdo za to glavna oseba povesti, s katero se 8- 10 letni bralec tako lahko izenači. Glavna oseba [[Kekec]] ima lastnosti, ki omogočajo poenačenje z mladimi bralci. Tu je najprej starost , saj sta junak in bralec istih let.

V tem obdobju si otroci predstavljajo, da so v družini odveč; vendar Kekec kot zgleda vreden junak, pokaže kako se je treba obnašati, ko te straši zatajijo in pošljejo od doma služit.