Vasilij Melik: Razlika med redakcijama

dodanih 23 zlogov ,  pred 11 leti
m
dp
m (robot Dodajanje: en:Vasilij Melik)
m (dp)
 
== Življenje ==
 
Vasilij se je rodil kot drugi sin geografa [[Anton Melik|Antona Melika]] in Minke Novak. Leta [[1939]] je maturiral na [[klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji v Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil interniran v [[Gonars]]u in na prisilnem delu v Postojni. Obenem je leta [[1943]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomiral iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]. Leta [[1945]] je štiri mesece delal kot prevajalec pri ljubljanskem uradu [[Tanjug]]a. V letih 1945-[[1947|47]] je bil pomočnik mestnega arhivarja in [[bibliotekar]] [[Slovanska knjižnica|Slovanske knjižnice]] v Ljubljani, nato je postal [[asistent]] na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer je ostal do leta [[1952]]. Medtem je tudi predaval na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli]]. Med letoma [[1952]] in [[1959]] je predaval gospodarsko zgodovino na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]]. Leta [[1959]] se je vrnil na Filozofsko fakulteto in [[doktorat|doktoriral]] iz zgodovine. Leta [[1960]] je bil izvoljen za [[docent]]a, [[1969]] za [[izredni profesor|izrednega]] in leta [[1974]] za [[redni profesor|rednega profesorja]], leta [[1991]] pa je postal [[zaslužni profesor]].
 
== Delo ==
 
Ukvarjal se je predvsem z zgodovino [[19. stoletje|19. stoletja]], kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju. Njegova dognanja so spremenila in nadgradila v marsičem poenostavljeno sliko, ki jo je uveljavil literarni zgodovinar [[Ivan Prijatelj]], in so večinoma veljavna še danes. Posebno težo imajo njegove raziskave zgodovine [[volitve|volitev]], saj je njegovo delo ''Volitve na Slovenskem : 1861-1918'' standardno in je bilo leta [[1991]] nagrajeno z nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije, ter je doživelo prevod v nemščino po več kot tridesetih letih. Pomembne so tudi njegove pionirske raziskave zgodovine vsakdanjega življenja in lokalne zgodovine.
 
Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah [[Slovenska matica|Slovenske matice]], kjer je med drugim uredil spomine [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]], [[Fran Šuklje|Frana Šukljeta]] in [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja [[Fran Zwitter|Zwittra]]. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, od leta [[1973]] do [[2000]] je urejal osrednjo znanstveno revijo slovenskih zgodovinarjev, ''[[Zgodovinski časopis]]''. V letih [[1972]]-74 je bil [[prodekan]], [[1974]]-[[1977]] pa [[dekan]] Filozofske fakultete.
 
== Nazivi in nagradePriznanja ==
=== Nazivi in nagrade ===
 
[[27. maj]]a [[1993]] je postal izredni, 27. maja [[1997]] pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta [[2002]] je bil odlikovan s [[Srebrni častni znak Republike Slovenije|Srebrnim častnim znakom Republike Slovenije]].
 
== Izbrana dela ==
 
* Vasilij Melik in [[Ferdo Gestrin]], ''Slovenačka istorija : 1813-1914''. Beograd, 1951
* Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, ''Povijest Slovenaca : 1813-1914''. Zagreb, 1952
* Vasilij Melik in Ferdo Gestrin, ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana, 1966
* Vasilij Melik, ''Wahlen im alten Österreich : am Beispiel der Kronländer mit slowenischsprachiger Bevölkerung''. Wien, Köln, Weimar, 1997
* Vasilij Melik, ''Slovenci 1848-1918 : razprave in člankIčlanki''. Maribor, 2002
 
== Viri ==
* [[Janez Cvirn]], »Akademik dr. Vasilij Melik - osemdesetletnik«, ''Zgodovinski časopis'' 55 (2001), s. 5-7.
* Vasilij Melik, »Zgodovinar o sebi in svojem delu«, ''Zgodovinski časopis'' 45 (1991), s. 14-16.
* [[Viktor Vrbnjak]], »Spremna beseda«. V Vasilij Melik, ''Slovenci 1848-1918 : razprave in članki"''. Maribor, 2002.
 
== Glej tudi ==