|
'''Anton Moljk''' [ánton móljk], [[slovenci|slovenski]] [[fizik]] in [[pedagog]], * [[12. avgust]] [[1916]], [[Vrhnika]], † [[5. september]] [[1998]].
== Življenje in delo ==
Moljk je diplomiral leta 1938 na Matematično fizikalnem oddelku [[Filozofska fakuleteta v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Med vojno je bil do sredine leta 1943 v nemškem [[vojni ujetnik|vojnem ujetništvu]] ter [[internacija|internaciji]] v [[Italija|Italiji]]. Leta 1946 je postal [[docent]] na [[Tehniška fakuleteta v Ljubljani|TF]]. Doktoriral je leta 1957 ter postal leta 1960 [[izredni profesor|izredni] in 1962 [[redni profesor]]. Izpoponjeval se je na [[univerza]]h v [[Basel|Baslu]], [[Pariz]]u in [[Glasgow]]u. Zgodaj leta 1946 je bil med tistimi, ki so oživili med vojno zamrlo delovanje [[Prirodoslovno društvo|Prirodoslovnega društva]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V prvem obdobju 1946/47 je ostvaril tudi [[program]] delovanja društva in organiziral celo vrsto predavanj ter tudi sam vodil mnoga predavanja. Poljudna predavanja Prirodoslovnega društva v Ljubljani je organiziral sedem let zapored, vse do leta 1953. ▼
Moljk je diplomiral leta [[1938]] na Matematično fizikalnem oddelku [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil do sredine leta [[1943]] v nemškem [[vojni ujetnik|vojnem ujetništvu]] ter [[internacija|internaciji]] v [[Italija|Italiji]].
▲Moljk je diplomiral leta 1938 na Matematično fizikalnem oddelkuLeta [[ Filozofska fakuleteta v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani1946]] . Med vojno je bil do sredine leta 1943 v nemškem [[vojni ujetnik|vojnem ujetništvu]] ter [[internacija|internaciji]] v [[Italija|Italiji]]. Leta 1946 je postal [[docent]] na [[Tehniška fakuleteta v Ljubljani|TF]]. [[doktorat|Doktoriral ]] je leta 1957 ter postal leta 1960 [[izredni profesor|izredni ]] in 1962 [[redni profesor]]. Izpoponjeval se je na [[univerza]]h v [[Basel|Baslu]], [[Pariz]]u in [[Glasgow]]u. Zgodaj leta 1946 je bil med tistimi, ki so oživili med vojno zamrlo delovanje [[Prirodoslovno društvo|Prirodoslovnega društva]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V prvem obdobju 1946/47 je ostvaril tudi [[program]] delovanja društva in organiziral celo vrsto predavanj ter tudi sam vodil mnoga predavanja. Poljudna predavanja Prirodoslovnega društva v Ljubljani je organiziral sedem let zapored, vse do leta 1953.
Med svojim delom je raziskoval vprašanja ekspirementalne atomske in [[jedrska fizika|jedrske fizike]] nizkih energij. Med izpopolnjevanjem v Glasgowu je dobil [[štipendija|štipendijo]] angleške [[RoyalKraljeva Societydružba|Kraljeve družbe]] za raziskave [[spektroskopija|spektroskopije]] beta dolgoživih [[izotop]]ov in za izgradnjo čim občutljivejše naprave za določanje starosti arheoloških primerkov z uporabo radioaktivnega C 14. Tako je [[izum]]il brezstenski proporcionalni števec, po katerem je postal svetovno znan.
Po vrnitvi v domovino je kot [[pedagog]] izpopolnil [[poskus]]e pri predavanjih iz fizike in [[laboratorijske vaje]]. Napisal je tudi srednješolski [[učbenik]] fizike v treh delidelih, ki je izšel v več izdajah. Sodeloval je pri uvajanju podiplomskega študija didaktike fizike ter vodil permanentno izobraževanje učencev fizike. Veliko se je posvečal raziskovanju v državah v razvoju in bil predsednik organizacijskega odbora prvih prvih štirih mednarodnih [[konferenca|konferenc]] ''Znanost in družba''. Spodbudil je ustanovitev univerzitetnega [[Inštitut za matemetiko, fiziko, mehaniko|Inštituta za matemetiko, fiziko, mehaniko]], sodeloval je pri načrtovanju, gradnji in opremi stavbe ter bil [[direktor]] tega inštituta. Bil je med pobudniki ''[[Obzornik za matematiko in fiziko|Obzornika za matematiko in fiziko]]'' in član prvega uredniškega odbora ter prvi [[urednik]] mednarodnega [[časopisa]] ''Fizika''. V nuklearnem institutu je sodeloval že od ustanovitve; zanj je predlagal tudi ime ''[[Institut Jožef Stefan]]'', in ob odprtju te ustanove leta 1952 pripravil uspelo razstavo. Od 1959 do 1965 je bil predsednik znanstvenega odbora Instituta. Vzporedno je imel pomembne funkcije v zveznih institucijahustanovah. Leta 1962 je postal predsednik strokovnega sveta zvezne komisije za nuklearno energijo, od 1963 do 1965 je bil predsednik zveznega sveta za prirodne vede in od 1965 predsednik zvezne [[komisija|komisije]] za fiziko.
Leta 1958 pa je organiziral mednarodno fizikalno olimpiado za učence srednjih šol.
BilOd leta [[1987]] je tudibil deveti [[častni član]] [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|slovenskega društva matematikov, fizikov in astronomov]], leta 1999 pa je bil posmrtno imenovan za [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] Univerze v Ljubljani.
{{ scientistphysicist-stub}} ▼
{{ DEFAULTSORT:lifetime|1916|1998|Moljk, Anton}} ▼
▲{{DEFAULTSORT:Moljk, Anton}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1916]]
[[Kategorija:Umrli leta 1998]]
[[Kategorija:Slovenski fiziki]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi]]
| 