Kemijska enačba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
preusmeritev na Kemijska formula |
Preusmeritev na "Kemijska formula" je preklicana, ker je popolnona nesmiselna. |
||
Vrstica 1:
'''Kemijska enačba''' je zapis [[kemijska reakcija|kemijske reakcije]].<ref>[[IUPAC]] Compendium of Chemical Terminology </ref> Na levi strani enačbe so [[reaktanti]] - snovi, ki v kemijsko reakcijo vstopajo, na desni strani pa [[produkt]]i - snovi, ki med reakcijo nastajajo. Reaktanti in produkti so zapisani s svojimi simboli ([[element]]i) ali kemijskimi formulami ([[spojina|spojine]]). Za njimi so lahko v oklepajih podatki o njihovem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]] (s, l, g, aq). Koeficienti pred simboli elementov in formulami spojin povedo, koliko [[atom]]ov oziroma [[molekula|molekul]] posamezne snovi v reakcijo vstopa oziroma nastaja.
Leva in desna stran enačbe sta ločeni s puščico (→), ki simbolizira [[kemijska sprememba|kemijsko spremembo]] in nakazuje smer, v katero reakcija teče. Povratne (reverzibilne) reakcije so označene z dvema nasprotnima puščicama. Nad puščico ali pod njo so, predvsem v oganski kemiji, neobvezni podatki o reakcijskih pogojih, na primer temperatura, pritisk, svetloba (hν), katalizator...
Prvo kemijsko enačbo je kot shemo napisal Jean Beguin leta 1615.
==Urejanje enačb==
Urejanje kemijskih enačb temelji na dveh osnovnih kemijskih zakonih:
* [[Zakon o ohranitvi mase|zakonu o ohranitvi mase]], ki pravi, da masa zaprtega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema. To pomeni, da ostane količina vsakega posameznega elementa med kemijsko reakcijo nespremenjena, iz tega pa sledi, da je število atomov posameznih elementov na obeh straneh enačbe enako. Isti zakon velja tudi za ohranitev električnega naboja.
* [[Zakonu o enostavnih razmerjih|zakonu o enostavnih]] in [[Zakon o večkratnih razmerjih|zakon o večkratnih razmerjih]], ki pravita, da se elementi med seboj spajajo v celoštevilšnih razmerjih.
Kemijsko reakcijo moramo torej zapisati (urediti) tako, da zadostuje naštetim zakonom. To pomeni, da moramo določiti število molov posameznih snovi, ki sodeluje v kemijski reakciji. Enostavne kemijske enačbe lahko rešujemo s poskušanjem in odpravljanjem napak, za bolj zapletene pa uporabimo sistem [[linearna enačba|linearnih enačb]]. Predpogoj za uspešno urejanje kemijske enačbe so pravilno zapisane kemijske formule reaktantov in produktov.
'''Primer:''' gorenje natrija
:Na + O<sub>2</sub> → Na<sub>2</sub>O
Iz zapisa je razvidno, da sta na desni strani enačbe dva atoma Na, zato moramo število Na atomov na levi pomnožiti z 2:
:2Na + O<sub>2</sub> → Na<sub>2</sub>O
Naslednji korak je urejanje števila atomov O<sub>2</sub>. Ker sta na levi dva atoma kisika, na desni pa same oden, moramo število molov Na<sub>2</sub>O pomnožiti z 2:
:2Na + O<sub>2</sub> → 2Na<sub>2</sub>O
s čemer smo število Na atomov povečali na 4 (2Na<sub>2</sub> = 4Na). To pomeni, da moramo število Na na levi povečati na 4:
:4Na + O<sub>2</sub> → 2Na<sub>2</sub>O
Enačba je zdaj urejena, ker je število atomov Na in O<sub>2</sub> na obeh straneh enačbe enako.
'''Primer:''' gorenje fosforja
:P<sub>4</sub> + O<sub>2</sub> → 2P<sub>2</sub>O<sub>5</sub>
Enačba je samo delno urejena, ker je urejeno samo število atomov P, število atomov O<sub>2</sub> pa ne. Na desni imamo 10 atomov O<sub>2</sub>, torej moramo O<sub>2</sub> na levi pomnožiti s 5, tako da dobimo:
:P<sub>4</sub> + 5O<sub>2</sub> → 2P<sub>2</sub>O<sub>5</sub>
Enačba je zdaj urejena, ker je število atomov P in O<sub>2</sub> na obeh straneh enako.
==Ionske enačbe==
Ionske enačbe so kemijske enačbe, v katerih so [[elektrolit]]i zapisani kot [[disociacija|disociirani]] [[ion]]i. Uporabljajo se predvsem za zapisovanje reakcij, ki potekajo v vodnih raztopinah.
'''Primer:''' obarjanje srebrovega klorida
:CaCl<sub>2</sub>(aq) + 2AgNO<sub>3</sub>(aq) → Ca(NO<sub>3</sub>)<sub>2</sub>(aq) + 2AgCl(s)
Enačbo bi v popolnoma ionski obliki zapisali takole:
:Ca<sup>2+</sup> + 2Cl<sup>-</sup> + 2Ag<sup>+</sup> + 2NO<sub>3</sub><sup>-</sup> → Ca<sup>2+</sup> + 2NO<sub>3</sub><sup>-</sup> + 2AgCl(s)
Ione, katerih število je na obeh straneh enačbe enako (Ca<sup>2+</sup> in NO<sup>3-</sup>), lahko izpustimo, ker v kemijski reakciji ne sodelujejo, tako da dobimo neto ionsko enačbo:
:2Cl<sup>-</sup>(aq) + 2Ag<sup>+</sup>(aq) → 2AgCl(s)
ki jo lahko poenostavimo v
:Cl<sup>-</sup>(aq) + Ag<sup>+</sup>(aq) → AgCl(s)
Nevtralizacijo bi v neto ionski obliki zapisali kot
:H<sup>+</sup> + OH<sup>-</sup> → H<sub>2</sub>O
V nekaterih kislinsko/bazičnih reakcijah pride do obarjanja produktov. Takšna je na primer reakcija med barijevim hidroksidom in fosforjevo kislino, v kateri nastane netopni barijev fosfat:
:3Ba(OH)<sub>2</sub>(aq) + 2H<sub>3</sub>PO<sub>4</sub>(aq) → Ba<sub>3</sub>(PO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>(s)+ 6H<sub>2</sub>O(l)
Zapis te reakcije v ionski obliki bi bil nesmiseln.
Primer [[Dvojna substitucija|dvojne substitucije]] so reakcije [[karbonat]]ov s [[kislina]]mi, ki jih v ionski obliki zapišemo z enačbo:
:2H<sup>+</sup> CO<sub>3</sub><sup>2-</sup> → H<sub>2</sub>O + CO<sub>2</sub>
==Redoks enačbe==
''Glavni članek: [[Redoks reakcija]]''
Reševanje redoks enačb je malo bolj zapleteno, ker je treba poleg zakona o ohranitvi mase upoštevati tudi zakon o ohranitvi naboja. Redoks enačbe so lahko zapisane tudi kot ionske enačbe.
==Reference==
{{reflist}}
[[Kategorija:Kemija]]
[[Kategorija:Kemijske reakcije]]
[[Kategorija:Stehiometrija]]
[[de:Reaktionsgleichung]]
[[el:Χημική εξίσωση]]
[[en:Chemical equation]]
[[es:Ecuación química]]
[[fr:Équation chimique]]
[[hi:रासायनिक समीकरण]]
[[id:Persamaan reaksi]]
[[it:Equazione chimica]]
[[ln:Mokokano]]
[[hu:Kémiai egyenlet]]
[[nl:Reactievergelijking]]
[[ja:化学反応式]]
[[simple:Chemical equation]]
[[sk:Chemická rovnica]]
[[tl:Ekwasyong kimikal]]
[[ta:வேதியியற் சமன்பாடு]]
[[tr:Denklem (kimya)]]
[[uk:Хімічне рівняння]]
[[zh:化学方程式]]
| |||