Rjava pritlikavka

Rjave pritlikavke

To so telesa, ki zapolnjujejo vrzel med orjaškimi plinastimi super-orjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo »rdeče pritlikavke«. Njihova masa znaša od 13 Jupitrovih mas pa vse do mase 75 Jupitrov. Kar je več od slednje vrednosti, že spada med zvezde. Ponavadi so to degenerirana astronomska telesa, ki so vedno manjša, ko se masa telesa povečuje. Njihovo krčenje je zaustavljeno zaradi pritiska elektronsko degeneriranega plina. Elektroni takšnega plina ne morejo zasesti nižje orbite, zaradiu česar se površje teh objektov ne krči več. Tiste pritlikavke z maso od 13 do 65 Jupitrovih mas za kratek čas svojega obstoja zlivajo devterij. Tiste z maso nad 65 Jupitri pa zlivajo litij.

Prvič je izrazu uporabil Jill Tarter leta 1975, vendar so najprej imele ime črne pritlikavke, kar je v klasifikacijskem sistemu označevalo temne pod-zvezdne objekte, ki se prosto premikajo po vesolju, vendar ne morejo zlivati vodika (izraz črna pritlikavka se nanaša na zadnjo stopnjo bele pritlikavke, ki se je že tako zelo ohladila, da ne seva več vročine ali vidne svetlobe). Predlagali so tudi druga imena: med drugim planetar in podzvezda.